Mojca Stonič ni običajna psihoterapevtka. Njena več kot 20-letna psihoterapevtska praksa, podprta z izkušnjami iz psihosomatike, telesne terapije in čustvene integracije, je pripeljala do nastanka avtorske metode MS Quantum Healing – celostnega pristopa, ki sega onkraj pogovorne terapije in deluje na ravni energije, zavesti in frekvence.
Mojca pozdravljena. Ljudje te poznajo kot izjemno psihoterapevtko, ki s celostnim pristopom pomaga mnogim. Toda – kdo je Mojca, ko ni psihoterapevtka?
Ko se luči ugasnejo, ko klienti odidejo in ko se prostor spet napolni s tišino, sem samo jaz.
Ne terapevtka. Ne medij. Ne zdravilka. Samo Mojca. Ženska z dušo. Z zgodbo. Z globino. In z ranljivostjo, ki sem jo sprejela kot del svoje moči.
Zasebno nisem glasna. Ne iščem pozornosti. Pravzaprav imam rada mir. Moj svet je tih. Nežen. Mehko osvetljen. Obkrožajo me stvari z dušo, kuža, mačka, cvetje, drevesa. Največ miru najdem v naravi. Sprostitev v plesu in v prostoru, kjer se nič ne zahteva, a vse je prisotno.
Sem mamica. Mehka, prisotna, čuteča. Ne popolna, ampak srčna.
In sem babi. Ljubeča, nežna, modra.
Ta vloga me vedno znova spomni, kaj pomeni biti zavetje. Kaj pomeni biti miren objem v kaosu življenja.
Hči in vnuk sta moj notranji kompas, tihi opomnik, da je največja moč v tem, da znaš biti mehek, ko bi lahko bil trd. Zanju lahko premikam gore.
Imam le malo prijateljic. A tiste, ki jih imam, so izbrane z dušo.
So srčne. Iskrene. Dobronamerne.
Ženske, ki me ne merijo po vlogi, temveč po občutku.
Prijateljice, ki privoščijo. Ki se veselijo z menoj. Ki začutijo, kdaj sem tiho in kdaj potrebujem tišino.
To so prijateljice, ob katerih mi ni treba pojasnjevati, kdo sem.
Ker one vedo.
Ker me vidijo.
In ker tudi jaz njih, z vsem, kar so.
Zanje sem neizmerno hvaležna.
Ker me držijo tam, kjer svet včasih ziba.
In ker so dokaz, da ni pomembno, koliko jih je, ampak kakšne so.
Nisem človek množic. Sem človek občutka.
Ljudje me pogosto sprašujejo, kako lahko zdržim ob vseh teh bolečinah, s katerimi ljudje prihajajo k meni.
In vedno odgovorim isto: ker jih ne nosim, jih držim.
Za trenutek. V varnem prostoru. Brez sodbe. Brez pritiska.
Ker verjamem, da človek ne potrebuje nekoga, ki ga bo rešil, potrebuje nekoga, ki bo zdržal ob njem, ko se uči reševati samega sebe.
V odnosih sem iskrena in pričakujem enako. Ne znam biti napol. Ne igram. Ne olepšujem.
Zato so moji odnosi redki, a globoki. Ko ljubim, ljubim s tišino, ne z dokazovanjem. Ko zaupam, dam prostor, ne nadzora.
Naučila sem se, da najmočnejše vezi niso nujno tiste, ki se glasno kažejo, temveč tiste, ki v najtišjem trenutku ne izginejo.
Vidim več, kot povem. Velikokrat čutim stvari, še preden mi jih kdo zaupa. Ampak ne reagiram takoj. Naučila sem se počakati. Dovoliti. Držati prostor.
Tudi zase. Morda predvsem zase.
Tudi jaz kdaj zvečer utihnem od vsega. Kdaj nosim preveč. Kdaj me kdo zaboli.
A ne ostajam v tem.
Nekoč sem. Danes vem, kako prepoznati mejo med tem, kar je moje, in tem, kar ni.
Zato redno čistim svoj notranji prostor.
Zato potrebujem svojo tišino, svojo naravo, svoje nebo.
Ne da ubežim svetu, temveč, da ostanem v stiku s seboj.
Ljudje me včasih vidijo kot močno. Kot steber.
In res, znam stati. Znam zdržati.
A v sebi sem nežna. Čutim globoko. In ljubim tiho.
Moja moč ni v tem, da ne padem, temveč v tem, da si dovolim pasti in vstati drugačna.
Sem terapevtka. Ampak tudi ženska, ki joka.
Sem zdravilka. Ampak tudi ženska, ki je kdaj potrebovala zdravljenje.
Sem medij. Ampak tudi ženska, ki se mora vsak dan znova prizemljiti, da ostane prisotna tukaj, v tem telesu, v tem trenutku.
Nisem ženska, ki išče popolnost.
Iščem resničnost.
Iščem pristnost.
Iskrenost.
Globino.
In kadar jo najdem, v sebi ali v drugem, tam ostanem.
Ne z umom.
Z dušo.
Že več kot 20 let deluješ na področju psihoterapije. Kako pa si sploh prišla na to pot? Si si že kot otrok želela postati terapevtka?
Kot otrok si še nisem znala predstavljati, kaj pomeni biti terapevtka, a sem že zelo zgodaj vedela, da sem drugačna. Bila sem izredno čutna, globoko empatična, predvsem pa tudi medijsko odprta. Pogosto sem vedela, kaj bo kdo rekel, še preden je spregovoril. Videla sem slike, ki so se kasneje uresničile, prizore, ki niso bili plod domišljije, temveč zaznave. Takrat tega še nisem razumela, a zdaj vem, da sem od malega nosila dar, ki me je vodil in mi kazal pot.
Vedno sem čutila ljudi v globini, ne tistega, kar pokažejo, temveč tisto, kar skrivajo. Njihovo neizgovorjeno bolečino, njihove tihe misli, njihovo hrepenenje po sprejetosti. Moja terapevtska pot ni bila odločitev, bila je klic. In ta klic je čez leta postal glasnejši. Življenje me je učilo, vodilo in preizkušalo, skozi lastne izkušnje, notranje premike in duhovna iskanja. Danes vem, da moje delo ni le poklic, ampak poslanstvo. In prav zaradi svoje medijske zaznave in izjemne čutnosti lahko ljudem pomagam videti tisto, kar še sami ne zmorejo, dokler ne pridejo v stik s svojo lastno resnico.
Kaj se ti zdi danes najpomembnejše pri delu terapevta?
Najpomembnejše pri delu terapevta se mi zdi, da si tam kot človek, prisoten, pristen in srčen z veliko znanja. Ne kot nekdo, ki ima odgovore, ampak kot nekdo, ki zna poslušati brez sodbe, biti z drugim v njegovi ranljivosti, ne da bi ga skušal popraviti ali usmerjati. Verjamem, da je terapevtski odnos prostor globokega zaupanja, v katerem se lahko začne zdravljenje že samo zato, ker je nekdo končno zares viden. Zame ni dovolj, da razumem, kaj se z nekom dogaja, z njim grem tja, kjer boli. Držim prostor, dokler ga ne zmore držati sam. In kar je najlepše: v tej globoki prisotnosti se pogosto zgodi nekaj, čemur lahko rečem samo milost, tisti trenutek, ko se v človeku nekaj premakne, odpre, zadiha. Takrat vem, da nisem samo terapevtka, ampak soudeleženka pri nečem večjem. Terapevt mora znati držati prostor in istočasno voditi proces, da klient pride do CILJA, zaradi katerega je vstopil v terapijo.
Si tudi raziskovalka – več kot 30 let se poglabljaš v človekovo naravo, vzgojo, odnose.
Ja res. Sem raziskovalka življenja, že več kot 30 let raziskujem odnose med ljudmi, njihove čustvene odzive, njihov karakter, iščem in poizkušam razumeti, zakaj se obnašamo, tako kot se, zakaj smo veseli in zakaj nezadovoljni s svojim življenjem in predvsem, kako naša čustvena stanja vplivajo na nas, naše bližnje, otroke, naše ali otroke, ki jih vzgajamo, učimo in so nam zaupani v varstvo in šolski program.
Kaj te pri tem danes še vedno najbolj preseneča?
Najbolj me še vedno preseneča, kako zelo globoko so v ljudeh zakoreninjeni vzorci, ki niso njihovi. Kako pogosto živimo zgodbe, ki jih sploh nismo izbrali zavestno! Ampak smo jih prevzeli iz otroštva, iz kolektivnega polja, iz nezavednega. Preseneča me tudi, kako malo v resnici poznamo sami sebe, čeprav mislimo, da se poznamo.
In hkrati me znova in znova gane, kako močna je človeška duša. Koliko poguma je v ljudeh, da se soočijo s svojo bolečino, s svojo preteklostjo, s tistim, kar so leta potiskali v temo. Najbolj presenetljivo pa je to, da največji premiki pogosto ne pridejo skozi razum, temveč skozi občutek, skozi telo, skozi stik z energijo, skozi tisto, kar je onkraj besed.
Kako bi opisala osnovno vlogo psihoterapije? Kaj ljudi najpogosteje privede v tvojo ordinacijo?
Psihoterapija je zame varen prostor, kjer se človek lahko prvič v življenju sreča s seboj, brez mask, brez igranja vlog, brez strahu pred zavrnitvijo. Je prostor, kjer se lahko sname oklep in človek reče: »Tukaj sem. Ne zmorem več sam. Pomagaj mi razumeti, kdo sem.« To je trenutek, ko se začne zdravljenje.
Ljudje k meni največkrat pridejo zaradi stiske, anksioznosti, depresije, izgorelosti, težav v odnosih, globoke osamljenosti ali notranjega nemira, ki ga ne znajo poimenovati. Pogosto pridejo, ko jih telo ustav, z bolečino, boleznijo, zlomom. A za vsem tem je običajno en skupen imenovalec: izguba stika s sabo. Pozabili so, kdo so, kaj čutijo, kaj potrebujejo.
Vloga psihoterapije je zato mnogo več kot pogovor. Je proces iskanja. Raziskovanje notranjega sveta. Odstranjevanje starih vzorcev. Predvsem pa je most, med tem, kjer si zdaj, in tistim, kar si v resnici. Moje delo ni, da ljudem dajem rešitve, temveč da jih podprem, da jih najdejo sami. In da jih, korak za korakom, pripeljem do občutka: »Zdaj sem spet jaz.«
Mnogi ljudje še vedno oklevajo, ko gre za obisk psihoterapevta. Kakšen je tvoj pogled na to? Kaj bi jim svetovala?
Razumem njihov odpor. V naši družbi je še vedno močno prisotno prepričanje, da je prositi za pomoč znak šibkosti. Da moramo vse zdržati sami, stisniti zobe in iti naprej. A resnica je drugačna, največji pogum je prav to, da si priznaš, da ne zmoreš več po starem. In da poiščeš nekoga, ki ti lahko pomaga nositi tisto, kar je zate pretežko.
Oklevanje pogosto izhaja tudi iz strahu; Kaj se bo odprlo, če začnem govoriti? Bom razpadel? Me bodo razumeli? Bo kdo zlorabil mojo ranljivost? Vse to so razumljiva vprašanja. In prav zato je izbira terapevta tako zelo pomembna.
Ljudem bi svetovala, da ne čakajo, da jih življenje zlomi. Da gredo prej. Da si dovolijo raziskati, kaj jih tišči, kje so obtičali. Terapija ni za “nore” je za pogumne. Za tiste, ki si želijo živeti bolj resnično, bolj lahkotno, bolj v stiku s sabo. In prav ti ljudje, tisti, ki so kljub strahu vstopili v proces, so pogosto najbolj ganjeni, ko prvič začutijo: »Zdaj pa zares diham.«
In še nekaj bi dodala: ne izbirajte terapevta zato, ker je “ugoden” ali “poceni”! Ker vas to lahko na koncu stane veliko več, v izgubljenih letih, v pomanjkanju rezultatov, v ponavljajočem se krogu iskanja. Lahko leta in leta hodite k nekomu in ne bo nobene resnične spremembe. Jaz verjamem, da se mora napredek začeti že po prvi uri, že po prvem srečanju mora človek začutiti, da se nekaj v njem premika, da se nekaj odpre, sprosti, osvobodi. Ko je terapevt pravi in metoda ustrezna, se rezultati ne vlečejo v nedogled.
Si pa v nekem trenutku začela razvijati tudi svojo metodo – MS Quantum Healing. Kaj te je pripeljalo do tega?
Pot do nastanka metode MS Quantum Healing ni bila nekaj, kar bi načrtovala ali racionalno ustvarjala, bila je organska, naravna posledica dolgoletnega dela z ljudmi in globokega posluha za to, kar je manjkalo v klasičnem terapevtskem pristopu. Leta sem delala v okviru znanih psihoterapevtskih metod, a vedno znova sem čutila, da ne dosežejo najglobljih ravni, kjer se resnična sprememba začne.
Zgodilo se je tudi to, da so se moji darovi, moja medijska zaznava, intuitivna čutnost in sposobnost energetske povezave, začeli vedno bolj prebujati in krepiti. Videla sem slike, zaznala sporočila, čutila blokade v telesih ljudi, še preden so sami karkoli povedali. In življenje me je peljalo v smer, kjer sem te sposobnosti začela zavestno vključevati v terapevtski proces.
Metoda MS Quantum Healing se je tako rodila iz globokega posluha, do človeka, do energije, do zavesti. Združuje vse, kar sem kot terapevtka, raziskovalka in medij dojela čez leta: da smo ljudje mnogo več kot zgolj psiha ali telo. Smo zavestna, vibracijska bitja, in ko to spoznamo, se začne zdravljenje dogajati na ravneh, ki jih klasična terapija ne doseže.
Kako bi jo opisala nekomu, ki zanjo sliši prvič?
MS Quantum Healing je celostna, intuitivna in energetska terapevtska metoda, ki deluje na vseh ravneh človekovega bivanja, telesni, čustveni, mentalni in duhovni. Če bi jo opisala zelo preprosto: to je proces, v katerem se človek preko usmerjene prisotnosti, subtilne zaznave in zavestne energetske podpore poveže s seboj, s svojo pravo naravo, s tistim delom, ki v vsakem izmed nas ve, čuti in zdravi.
Za razliko od klasične pogovorne terapije tukaj ne delamo le z razumom, temveč z vibracijo, občutki, energijo. Gre za nežno, a zelo globoko potovanje vase. Pogosto se že med samo seanso začnejo raztapljati stare blokade, podzavestni vzorci, bolečine, ki jih je telo nosilo tudi več desetletij.
Če bi morala to metodo opisati z eno besedo, bi rekla: spominjanje. Ker se ljudje skozi ta proces spomnijo, kdo v resnici so, pod plastmi bolečine, strahu, prilagajanja. In prav ta stik, s svojo esenco, je največje zdravilo.
Če se nekdo odloči za MS Quantum Healing, kaj lahko pričakuje med terapijo? Kakšen je postopek in kako se udeleženci počutijo po seansi?
Najprej bi rada povedala nekaj zelo pomembnega: terapija ne boli. Ničesar ni treba “razčistiti na silo” ali podoživljati bolečih vsebin, kot se to včasih dogaja pri drugih metodah. MS Quantum Healing je izjemno nežna, a hkrati zelo globoka metoda, ki človeka vodi tja, kamor je pripravljen iti, brez prisile, brez drame.
Terapija poteka v tišini. Jaz ne govorim, niti se ne dotikam nikogar. Moj pristop je, da ustvarim varen, podprt prostor, kvantno polje, v katerem se proces začne spontano. Ljudje preprosto sedijo, so prisotni s seboj, in že sama moja frekvenca, prisotnost ter povezava s poljem iz univerzuma.
naredijo svoje. Vsakdo prejme natanko tisto, kar v tistem trenutku potrebuje. Proces se odvija na energijski ravni, pogosto tudi v telesu, ne da bi ga bilo treba razlagati z umom.
Ko je terapija končana, pristopim do vsakega posameznika, ne zaradi vsebine, temveč zato, da simbolično in energetsko zaključim proces. Pogosto se zgodi, da ljudje po seansi začutijo lahkotnost, globok mir, olajšanje, povezanost. Mnogi rečejo, da se počutijo, kot da so se “spet vrnili k sebi”, ter da je strah odpadel. In prav to je namen, da človek v sebi najde prostor, kjer je cel, celosten, brez napora in brez bolečine.
Bi rekla, da je tvoja metoda bolj čutna kot klasična terapija?
Vsekakor. MS Quantum Healing je izrazito čutna, subtilna in vibracijska metoda. Ne nagovarja le uma, temveč celotno bitje, telo, srce, energijo in zavest. Medtem ko klasična terapija pogosto ostaja znotraj okvirjev razumevanja in pogovora, MS QH temelji na neposredni izkušnji – skozi občutek, notranji premik, vibracijo, ki se sproži znotraj človeka.
Velika razlika je tudi v tem, kako je človek obravnavan. V klasični medicini ali sistemski obravnavi je pogosto zreduciran na diagnozo, simptom, številko, kot da je njegov problem ločen od njega samega. V moji terapiji pa človeka obravnavam kot celoto. Ne ločujem telesa od čustev, misli od energije. MS Quantum Healing vstopa v polje človeka kot celovite zavestne entitete, s spoštovanjem, z globokim zavedanjem, da je vsak človek edinstven, s svojo zgodbo, svojo vibracijo in svojo resnico.
In to čutnost, to globoko, nežno prisotnost, ljudje začutijo takoj. Pogosto že po nekaj minutah v prostoru, še preden se karkoli “zgodi”, pride do sprostitve, do notranjega pomika, do občutka: »Tukaj sem varen. Tukaj sem jaz pomemben.« In to je največja razlika, ki jih nihče ne popravi, temveč jih prostor sam začne vračati nazaj k njihovi celosti.
Delaš individualno ali skupinsko?
Delam oboje, vendar na različne načine. Individualno delam samo v kombinaciji: 50 minut klasične psihoterapije in nato še približno pol ure individualne MS Quantum Healing terapije. Ta kombinacija se je izkazala za izjemno učinkovito, saj združuje moč besede, zavedanja in razumevanja z globokim, energijskim delom, ki sega onkraj uma. Najprej odpremo prostor skozi pogovor, skozi ozaveščanje, potem pa se v kvantnem delu proces poglobi in zasidra na ravni telesa, energije in zavesti. In če povem po domače; nekdo, ki bi rabil 50 ur psihoterapije, midva v kombinaciji z MSQH prideva na cilj v samo cca 20 tih terapijah.
Skupinske terapije pa so nekaj čisto drugega, zelo subtilne, močne in tihe. V skupini ne govorim, ne razlagam in ne izpostavljam nikogar. Ustvarim polje, v katerega vsakdo vstopi po svoje. Ljudje samo sedijo, proces pa se začne spontano, v tišini, a zelo intenzivno. Nihče ne rabi ničesar deliti, a se pogosto zgodi, da se v njih nekaj pomembnega razreši. Skupina ustvari posebno vibracijo, ki podpira vse prisotne in vsak prejme natanko tisto, kar potrebuje.
V svojem delu pogosto omenjaš, da smo vsi mi energija, da je vse okoli nas energija in da tudi naša avra deluje na energiji. Morda bi lahko pojasnila, kaj natančno pomeni, da smo mi energija?
To, da smo energija, ni neka ezoterična trditev, je čista resnica, ki jo danes potrjuje tudi kvantna znanost. Na najbolj osnovni ravni nismo sestavljeni iz trdne snovi, temveč iz vibracije. Vsaka celica, vsak organ, vsak naš miselni vzorec, čustvo ali prepričanje ima svojo frekvenco. In vse te frekvence skupaj tvorijo naš energijski podpis – to, kar imenujemo tudi avra.
Naša avra ni nekaj »tam zunaj«, kar ima le duhovni pomen, je živo polje informacij, ki nenehno komunicira z okolico. Ko sem v stiku z nekom, zelo hitro zaznam, ali je to polje pretočno ali zablokirano. In prav v teh blokadah se skriva velik del težav, ki jih ljudje nosijo, pa naj bodo telesne, čustvene ali duševne.
Zato jaz pri svojem delu ne potrebujem diagnoz. Ko človek vstopi v prostor, začutim njegovo frekvenco, vidim njegovo avro in zelo jasno zaznam, kje so energetski zastoji, kje ni pretoka. Gre za neposredno zaznavo, ki se zgodi brez besed. In prav ta energijska slika mi pove več kot katerakoli klinična razlaga. Ko začnemo zdraviti energijsko raven, se pogosto sprožijo spremembe, ki se potem pokažejo tudi na fizični ali psihični ravni. Zato vedno pravim: najprej smo energija, vse drugo pride šele potem.
Torej, če prav razumem, je vse v nas – naše telo, psiha, misli – sestavljeno iz energij, ki se med seboj povezujejo in usklajujejo. Kako pa to vpliva na naše zdravje?
To vpliva na zdravje popolnoma, bolj, kot si večina ljudi sploh upa priznati. Ko razumemo, da smo energijska bitja, postane jasno, da bolezen ni nekaj, kar kar “pade” iz neba, temveč je posledica dolgotrajnega neravnovesja, na ravni misli, čustev, odnosa do sebe, življenjskih odločitev, potlačenih travm. Vse to vibrira v našem sistemu, in če predolgo ostane nepredelano, se začne kazati na fizični ravni.
Zdravje ni samo odsotnost bolezni. Zame je zdravje pretočnost. Je stanje, v katerem energija v telesu, srcu, umu in duši prosto teče. Ko ni blokad, ko je človek povezan s sabo, z naravo, z višjo zavestjo, telo samo najde svojo pot do ravnovesja. Ampak če je ta tok prekinjen – zaradi stresa, potlačenih čustev, destruktivnih misli, strahu ali življenjskih laži – začne sistem “krčiti”. In sčasoma se to izrazi kot bolezen.
V moji praksi sem že neštetokrat videla, kako se je človeku začelo vračati zdravje takoj, ko je spustil določen notranji upor ali dolgo zadrževano čustvo. Ko je sprejel resnico o sebi, ko je prenehal nositi nekaj, kar sploh ni bilo njegovo. Ko se pretočnost povrne, se pogosto začne zdraviti tudi telo, naravno, brez prisile, brez kemije. In prav zato verjamem, da zdravje ni nekaj zunaj nas, ampak nekaj, kar ob pravem pristopu lahko znova aktiviramo od znotraj.
Zdi se, da je ravnovesje ključnega pomena za naše dobro počutje. Kako pa metoda MS Quantum Healing, ki jo uporabljaš, pomaga pri tem uravnavanju energij?
MS Quantum Healing pomaga vzpostavljati to ravnovesje na subtilni ravni tam, kjer se začnejo vsi procesi, še preden jih zazna razum ali telo. Terapija deluje tako, da ustvari čisto energijsko polje, v katerem se človek lahko poveže s svojo pravo frekvenco – s tistim delom sebe, ki je v stiku z izvorno vibracijo, z zdravjem, z notranjo modrostjo. V tem polju se začne raztapljati vse, kar ni v skladu s tem – stari vzorci, travme, čustveni zastoji, tujki v sistemu.
In kar je najlepše, nič se ne rine na silo. Proces teče po meri vsakega posameznika. Jaz ničesar ne silim, ne “odstranjujem” in ne “zdravim” – jaz samo ustvarim prostor, v katerem telo in zavest v sodelovanju naredita točno to, kar je potrebno. Ravnovesje se tako ne vzpostavi z zunanjim posegom, ampak se vrne od znotraj, na naraven, globok in trajen način.
Ko človek pride v svojo naravno vibracijo, se zgodi nekaj, kar besede težko opišejo, kot da se vse znotraj postavi na svoje mesto. In takrat se življenje začne odvijati drugače. Ne ker se je zunaj nekaj spremenilo, ampak ker se je znotraj povrnila usklajenost.
Kaj se pravzaprav dogaja na energetskem nivoju, ko nekdo prejme to terapijo?
Na energetskem nivoju se začne proces globoke uskladitve. Ko oseba vstopi v prostor MS Quantum Healing terapije, se njeno polje začne odzivati na kvantno frekvenco, ki jo ustvarim. To ni hipna “intervencija”, gre za naravno uravnavanje, pri katerem se telo, um in duša začnejo spontano vračati v svoj izvorni ritem.
Zgodi se, da se sprostijo energetske blokade, raztapljajo potlačena čustva, prečistijo tujki v polju, ali celo predelajo stare travme – vse to brez besed, brez fizičnega dotika, samo znotraj zavestnega prostora. Proces se ne dogaja v glavi, ampak v globini – in vsakdo ga doživi drugače. Včasih tiho in mirno, včasih intenzivno. A vedno zdravilno.
Če prav razumem, MS Quantum Healing dejansko pomaga pri različnih težavah, tako telesnih kot duševnih? Kakšne rezultate si dosegla v svoji praksi?
Da, MS Quantum Healing deluje celostno, pomaga pri telesnih, čustvenih in duševnih težavah, ker deluje na samem izvoru težave, ne le na simptomih. V moji praksi lahko rečem zelo jasno: vsak, ki je prišel v stik z mano, se je – na tak ali drugačen način – pozdravil. In to niso majhne spremembe.
Spomnim se gospe, ki je prišla z berglami in z napovedano operacijo kolka, po treh terapijah bergel ni več potrebovala. Operacija ni bila več potrebna, bolečine so izginile. Pa primer ženske, ki so ji zdravniki rekli, da nikoli ne bo mogla imeti otrok, po nekaj terapijah je zanosila. Pa ljudje z astmo, ki so po letih terapij in zdravil spet lahko normalno zadihali. Alergije, kronične bolezni, migrene, bolečine, ki jih klasična medicina ni znala pojasniti, vse to je postopoma izginilo. K meni pridejo ljudje, ki hodijo na kemoterapijo in jim rastejo lasje.
In ne le telesno, tudi duševno so se zgodili ogromni premiki. Ljudje, ki so desetletja živeli z depresijo, anksioznostjo, notranjo praznino ali paničnimi napadi, so začeli živeti na novo.
Mojca, kako pa ti skrbiš zase, čustveno, duševno?
Zame je skrb zase nekaj svetega. To ni razvajanje, to je odgovornost do sebe, da ostajam v ravnovesju, da sem pretočna, da sem v stiku z resnico v sebi. Redno se umikam v tišino, naravo, v stik s telesom in dihom. Ne potrebujem velikih stvari, dovolj je iskren notranji stik, občutek, da slišim sebe.
Pomembno mi je, da sem obdana z ljudmi, ob katerih lahko diham – brez mask, brez vlog. Včasih pomeni skrb zase tudi to, da rečem “ne”, da postavim mejo, da si vzamem dan zase. In kadar začutim, da se znotraj mene kaj premika, grem tudi sama v proces, ne zato, ker moram, ampak ker vem, da sem kot terapevtka lahko prisotna za druge le toliko, kolikor sem iskreno prisotna najprej zase.
Kaj bi želela, da ljudje razumejo o sebi?
Želim, da razumejo, da z njimi ni nič narobe. Da niso pokvarjeni, da niso preveč, da niso premalo. Toliko ljudi pride k meni s težo krivde, sramu, občutkom, da ne ustrezajo, da so nevredni. Ampak v resnici nosijo v sebi globoko svetlobo, ki jo je samo nekdo nekoč zameglil, s kritikami, nasiljem, zavrnitvijo, zlorabo ali s tem, da jih ni znal videti takšne, kot so.
Želim, da ljudje razumejo, da je prav vse, kar so doživeli, oblikovalo njihov notranji svet, a jih ne določa za vedno. V njih je moč, ki čaka, da jo prepoznajo. In ni pomembno, kdaj začnejo, pomembno je, da si dovolijo stopiti nazaj k sebi. Takrat se ne začne le zdravljenje, takrat se začne življenje.
Če bi lahko svetu dala eno sporočilo, kaj bi to bilo?
Svet danes ne potrebuje več popolnih ljudi. Jih tudi ni. Potrebuje empatične in sočutne ljudi. Pogumne, da čutijo in si upajo povedati. Da rečejo »Ne vem, kaj bo jutri, ampak danes izberem ljubezen do sebe in drugih.
Kontakt
Mojca Stonič
www.ravnovesje.si
Facebook: Center zdravja
Instagram: mojca_stonitsc
Tik tok: msqh_graz Mojca Stonitsc Quantumhealing
Mojca, hvaležna za tvojo zgodbo in čas, ki si ga namenila temu pogovoru. Vse dobro na tvoji poti – naj te še naprej vodi srce.
Maja B.