Ljudje kontroliramo lastno življenje in okolico na različne načine. Danes razmišljajmo o tem, kako posameznik nadzira odzive okolja in bližnje osebe skozi prehrano oziroma s tem povezane motnje. Motnje v prehranjevanju so čustvene motnje, ki jih lahko razberemo v spremenjenem odnosu do hrane. Gre tudi za to, da oseba ne sprejema sebe ter svojega lastnega čustvenega ustroja ter zlorablja hrano zato, da nekako kompenzira težko čustveno situacijo. Vzroki, ko se človek odloči zlorabiti hrano za razreševanje notranjih težkih čustvenih stisk, frustracij in nezmožnosti iskanja izhoda so različni in težko dostopni, saj so v veliki meri zelo globoko zakopani.
Poznam na videz in na zunaj urejene družine s skrbnimi starši, ki se soočajo s po navadi hčerko, ki se je odločila, da bo na nek način kaznovala starše za njihove vzgojne ali čustvene zapovedi tako, da bo sebe izničila. En takšen primer je moja sestrična, ki je izbrala anoreksijo kot orožje, naperjeno proti lastni mami, ki je izjemno težka in zahtevna oseba, vse je zahtevala, da je popolno in načrtovano, da mora hči, torej moja sestrična biti najbolj uspešna na vseh področjih, da mora iti študirati nekaj, kar ni želela, da je morala delati, kar ni hotela itd. Pišem v pretekliku, saj je moja sestrična žal umrla za posledicami anoreksije v 45. letu starosti. Težave so se začele, ko je zaključila študij, ki jo je delal nesrečno, a je pač vztrajala za ljubo mami. Ni se mogla odtrgati niti na privatnem področju niti na področju poklica. Niti ena, niti druga nista spustila bolestne popkovine, ki ju je vezala ne patološki način. In tako si je ženska v cvetu svojega življenja, predvidevam, da nezavedno, izbrala lastno dolgotrajno likvidacijo ter se s tem želela maščevati mami, ki jo je morala mnoga leta gledati in negovati, kako pred njenimi očmi počasi dobesedno hira in umira.
Nauk današnjega pisanja je, da je človeško življenje res zelo dragoceno in posebno. In da na nas vpliva nepregledna množica čustvenih, vzgojnih, okoljskih dejavnikov, ki nas ali okrepijo v boju z življenjskimi izzivi ali pa nas podrejo. Zato tokrat poudarjam in svetujem, da je pomembno, da se imamo rade in se cenimo točno takšne kot smo. Če v sebi, drage moje dame, začutite, da ste nemirne, nesrečne, nezadovoljne in da se vam ponavljajo enaki vzorci in odzivi, ne čakajte, da se bo vse to še bolj krepilo, temveč poiščite strokovno usposobljeno osebo, ki vas bo vodila na vaši poti osebnostne rasti. In ne dovolite si, da ne spoštujete lastne identitete in celotne enkratne osebnosti, kar ste. In ko se morebiti ujamete v začarani krog zlorabe hrane, takoj začnite iskati izhod ter poiščite pomoč, ker takšna notranja izjemno težka čustvovanja so rešljiva z res veliko truda in porabljenega časa. A je vredno!
Ker čez noč ni mogoče preobraziti vsajenih prepričanj, da nisem dovolj lepa, privlačna, pametna ali sposobna. V resnici je nasprotno: sem lepa točno takšna kot sem. Sem privlačna točno takšna kot sem. Sem pametna in sem sposobna! Ne predajte se!
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com)