Kar naprej vam tečnarim s tem, da se je treba pogovarjati, kajne?
Komunikacija pomeni, da spoštujemo mnenje sogovornika, da zbrano poslušamo in podamo ustrezno na tematiko, naš odgovor nazaj.
Pri tem bodimo čuječi in obzirni ter sogovornika ne prekinjajmo, kar delate mnoge dame. Ocenjujem, da vsaka tretja gospa, ki me obišče v Svetovalnici, ima navado, da sogovornika, se pravi mene, kar sredi mojega stavka prekine in govori svoje naprej, ne da bi se navezala na moje besede. Ko to stori v tretje, jo na to opozorim in me običajno večina dam debelo pogleda, da kako da ona to počne. Ko jo povprašam, če ji je kdo to že povedal, običajno prikimajo in rečejo, da ji to pogosto govori mož, pa sin pa hči. In povprašam, kaj ona naredi z njihovim opozorilom, pa prizna, da nič, da se ji ne zdi pomembno in da ignorira njihove prošnje, da naj jih posluša do konca.
Vidite torej, kako na videz nepomembna ali nedolžna ignoranca sogovornika, ko ga prekineš in sam govoriš vodi v vedno globlji prepad zaupanja med sogovornikoma. Nihče nima rad, da je ignoriran. Vsi si želimo, da bi bili slišani, da se nas posluša, ko govorimo ter tako lahko izražamo sebe. S tem je tudi podana možnost, da se dve različni osebi skozi spoštljiv pogovor uglasita na tisto srednjo rešitev, ki bo obema v redu in bosta z njo soglašala. No to je lahko že prvi vajin partnerski dogovor.
Za dogovore je značilno, da skušajo zbližati različne strani in poglede, stališča in mnenja, interese in časovnice. Pri sklepanju partnerskih dogovorov je pomembno, da sta oba partnerja pri tem iskrena, brez fige v žepu in da želita z dogovori doseči kompromisno rešitev, ki pa se je morata oba držati, sicer nima smisla.
Mojim parom pogosto dam to nalogo, torej da oblikujeta njune dogovore, ki vodijo k temu, da ne izgubljata časa in energije za iskanje rešitev nekega problema ali različnih stališč. Ljudje smo bitja navad in ko imamo enkrat zakoličene skupno sprejete dogovore, v poslovnem svetu bi jih imenovali pogodbe, potem se tega držimo in nam je lažje, ker vemo, da smo znotraj dogovorjenih okvirjev varni in da se s tem strinja tudi naš dragi ali draga.
Ti okvirji nam dajejo občutek pripadnosti in je ob tem mnogo manjša verjetnost, da bi prihajalo do nesporazumov in prepirov, ker v tele sklenjene partnerske dogovore ni bil nihče prisiljen.
Ob oblikovanju dogovorov je potrebno, da sta oba res iskrena. Ko so enkrat oblikovani, potem se jih prosim držita. Ko se spremenijo okoliščine ali pride do drugih spremenljivk v vajinem odnosu, se ponovno resno usedeta, naredita povzetek dosedanjega dogovora in kako vama je šlo pri uresničevanju le-tega ter se pogovarjata s ciljem, da spremenita ali preoblikujeta obstoječe dogovore tako, da služijo novo nastali situaciji v vajinem skupnem življenju. Ponovno poudarjam, da dame pri tem ne prekinjajte svojih moških. Kar se mene tiče, si pišite svoje ideje ali povzetke na papir, tako da boste lahko povedale, kar želite, ne da bi prekinjale sogovornika in da lahko poveste vse, kar vam leži na duši.
Vidite, da je za vsak uspeh potrebno garanje. Tudi za urejeno, skladno in zadovoljno skupno medsebojno življenje dveh različnih posameznikov, ki ju je na začetku poti najverjetneje povezala nora hormonalna zaljubljenost.
Nič ne smemo prepustiti, da postane samoumevno in nič se ne bo zgradilo kvalitetnega samo od sebe.
Dogovori so prvi korak ali prva opeka v močnem in zdravem odnosu. Z nekaj truda lahko živite sproščeno srečno in zadovoljno skupno življenje. Če iščete vse tisto, kar je narobe in vas moti, potem ne boste nikoli prišli do teh spoznanj, o katerih danes pišem. Pomembno je, kako se opredelite v svoji viziji odnosa in partnerja oziroma partnerke.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica