PRAVIČNO ALI PRAVLJIČNO? ;)))

Eno je ne razumeti se, drugo pa je ne sporazumeti se. Do nesporazumov prihaja, ker se že od samega rojstva človek prizadeva, da bi zadovoljil svoje interese, a težave nastanejo takrat, ko se naši interesi ne ujemajo. In tega je vsak dan v izobilju. Če hočeva oba pizzo – prav(lj)ično super! Kadar v istem trenutku želimo isto početi – prav(lji)čno odlično! Ko se nadrejeni strinja z našo potrebo po višji plači – prav(lj)ično pravično! Ko mi prijatelj vrne uslugo – prav(lj)ično lepo! Ko se mi zahvalijo ali me pohvalijo – prav(lj)ično ganljivo! Kadar pa, recimo, želim/hočem počivati oziroma potrebujem počitek in otrok ali partner (mama, prijatelj, nadrejeni, sodelavec, sosed, hišni ljubljenček ali fikus…) ravno takrat hočejo/želijo/potrebujejo nekaj od mene, takrat je najmanj, kar se nam zazdi to, da ŽIVLJENJE NI NE PRAVLJIČNO, NE PRAVIČNO! 🙂

KAJ JE INTERES?

Interes lahko pomeni korist, potrebo, željo ali zanimanje. Točko, v kateri se v komunikaciji te pojavi križajo sem poimenovala – in o tem smo že nekaj pisali – točka KI. To je točka Križanja Interesov, ki jih – če se hočemo pravično in pravljično sporazumeti – moramo najprej uskladiti ali/in uglasiti. Da se lahko uskladimo in kasneje sporazumemo pa najprej, seveda, moramo ugotoviti, kakšne interese imam jaz in kakšne moj sogovornik. Nihče namreč na čelu nima napisano, kaj se mu v glavi dogaja, pogosto pa tudi sami pri sebi ne vemo, kaj naš um želi doseči, ne zavedamo se, kateri ali kakšen interes ga poganja.

VPRAŠANJA

zato ostajajo najbolj zveste spremljevalke modrega in ljubečega načina komuniciranja. Da ne bo preveč za eno branje, si bomo danes ogledali uvod v en primer, naslednjič pa bomo podali nekaj različnih načinov za uspešno razvozlavanje nastalega vozla v TOČKI KI.

MANJA

je tridesetletnica, ki s svojo mlado družino živi doma pri starših. Čeprav jim je hvaležna, da ji omogočajo komfortno bivanje v prvem nadstropju njihove družinske hiše tudi komaj čaka, da se lahko s svojim partnerjem in hčerko preseli v svoje stanovanje. Razlogov, zakaj si ne želi sobivanja s starši pod isto streho je več, osredotočili se bomo na tole: Ko Manja pride iz službe ima potrebo in si želi, da gre naravnost v svoje stanovanje. Rada bi se spočila od naporne službe in preklopila na svoje družinske vloge. Toda, njena mama je vedno pri vhodnih vratih in od nje pričakuje, da ji bo kot hčerka dala pozornost, ji posvetila nekaj časa, se z njo ukvarjala in ji tudi transparentno izkazala hvaležnost za vse, kar mama zanjo naredi. Manjin problem je, da vedno »zablokira«, ko želi mami povedati, da bi rada šla najprej v svoj bivanjski del in se ji kasneje posvetila, saj se ji zdi, da bo mama užaljena, če bo tako neposredna. Manji je ljubeča komunikacija z bližnjimi izjemno pomembna, a ker si ne upa mami povedati naravnost, kaj si želi in potrebuje, se v njej posledično nabira cel čustveni koktejl (jeza, žalost, nemoč). V primerjavi z naporno službo ji prihod domov predstavlja še večji stres, ki mu ni kos. In to iz dneva v dan. Nekatere prijateljice so ji svetovale, da mami naravnost pove:

»Rada bi imela mir!«

»Želim si, da mi ne moriš vsak dan, ko pridem domov!«

»Potrebujem čas zase!«

»Hočem vedeti, zakaj mi to delaš?«

Vse lepo in prav, ampak Manja čuti in ve, da bi se mama na takšne izjave odzvala daleč stran od komunikacije, ki bi prinesla obojestransko razumevanje in sporazum. Zato se je Manja obrnila name. Kako sva prišli do tega, da je s smernicami iz Malega slovarja ljubezni dosegla obojestransko zadovoljstvo? Kako sva razvozlali vozle iz točke KI? Je sploh možno z občutljivo mamo vzpostaviti odraslo komunikacijo, v kateri se ne bo zavijalo z očmi in vleklo surle do tal? Na vsa ta vprašanje in še več v naslednjem delu našega druženja na moia.in portalu. Do takrat bolj za zabavo in razvedrilo, razmisli, kaj bi pa ti naredila, če bi bila na Manjinem mestu? Daj si duška (mežik)! 🙂