Pri meni občasno prespi dobra prijateljica več dni skupaj. Me tri s mojo hčerko smo v tem času kot ena družinica, ko si vse delimo, čebljamo, skupaj počnemo. Pa nekega jutra trčim v njo, kako prihaja iz kopalnice s tablico v rokah. Debelo pogledam, ker vem, da ni privrženec tega, da vsepovsod s seboj vlačimo tehnološke igračke in jo povprašam, kaj se ji je zgodilo, da v kopalnico vleče še tablico.
Se smejiva, ko pravi, da ji to res ni v navadi, a da v pomanjkanju časa ta dan rajši na stranišču pregleda elektronsko pošto, kot da le-ta ostane neodgovorjena. Če odkrito povem, sama ostanem na stranišču točno toliko časa, kot je potrebno in niti sekunde več, poznam pa morje ljudi, ki so srečni, da imajo nekaj minut ali več miru in v tej božji tišini preberejo kakšen tiskani časopis kot je to bilo včasih ali pa drsajo s prstom po zaslonu.
Razmišljam, kako smo res odvisni od informacij in od tega, da smo vedno povsod dosegljivi. Saj veste tisto nepisano pravilo za elektronsko komuniciranje, ko naj bi na email odgovorili v roku 24 ur. Če tega ne storite, se smatra, da niste odzivni in niste vredni zaupanja. To velja predvsem za poslovno elektronsko korespondenco, tako da včasih na sporočila strank odgovarjam pozno zvečer ali ponoči, ko pridem domov in si vzamem čas, da se osredotočim na poslana vprašanja.
Vsak ima svoj slog toalete. Če greste s tablico v kopalnico, tudi prav. Davek bodo mravljinčaste noge, kar verjetno odtehta kak prebran članek. In nimam nič proti, če me berete tudi v prostorih, v katere gre tudi cesar peš.
Melita Kuhar univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica
(Foto: www.pixabay.com )