Saša Advenčar je psihoterapevtka, voditeljica meditacij, pilates inštruktorica ter ustvarjalka plesno-meditativnih dogodkov Ples v globino duše. Skupaj s partnerjem Tomijem je soustanovila Center Vztrajnost, kjer združujeta yin in yang ter telesno, duševno in duhovno dimenzijo človeka.
Saša vodi ljudi k avtentičnosti, samospoštovanju in notranjemu ravnovesju, s psihoterapijo, meditacijo, pilatesom in plesom pa jim pomaga odkrivati smisel, moč in notranje svetišče.
Saša dobrodošla. Imaš kakšno posebno hrano, vonj ali zvok, ki te napolni/osrečuje?
Uuuu zelo zanimivo vprašanje. Zelo rada imam vonj po kokosu, vanilji in belem žajblju. Sicer pa obožujem zvok kitare, predvsem molove akorde, če morem izbrati, mi je najlepši d-mol v kombinaciji z zemeljskimi globokimi zvoki ali v kombinaciji s šamanskim bobnom.
Kako bi opisala sebe in kaj točno delaš?
Dolga leta sem na to vprašanje odgovarjala “uokvirjeno”, da sem ustrezala podjetjem, kjer sem iskala službo. Danes pa imam prostor biti iskreno to, kar sem.
Sem živa, jasna, odločna, pristna in polna zaupanja v življenje. In vse to je tudi moje delo.
Kot psihoterapevtka ustvarjam varen prostor, kjer posameznik lahko končno postane to, kar je – brez mask in brez sramu. Prostor, kjer se izrazijo potlačeni deli in kjer se rodi jasnost o smislu.
Kot pilates inštruktorica učim ljudi, kako okrepiti telo, urediti držo telesa, povečati gibljivost, stabilnost, samozavest in mentalno jasnost.
Kot voditeljica meditacij pa držim prostor med zemljo in nebom – za umiritev, pristnost, stik z virom in povezovanje svetlobe in teme v nas.
Predstavi, prosim, Center Vztrajnost in kako sta s Tomijem prišla na idejo, da ustvarita prostor, kjer se prepleta zunanje in notranje ravnovesje?
Center Vztrajnost je najina vizija, pot, ki jo hodiva skupaj. Podjetje, ki je še mlado in združuje najine darove, najino poslanstvo in delo, ki ga opravljava. Spoznala sva se zelo mlada in skupaj imava 7 otrok, pot je bila velikokrat zelo trnova, polna izzivov in zapletov, vendar sva vztrajala in iskala na tej poti ravnovesje med delom, kariero, financami, časom, za družino in zase ter skrbi za okolje, v katerem živimo.
Oba sva v svojih karierah izkusila preveč izgorelosti, premalo vrednotenja in pomanjkanje spoštovanja. Zato danes oba delujeva iz novega prostora – iz samospoštovanja, notranje rasti in skrbi za svoj prostor.
Kako bi opisala vajin koncept jin in jang? Zakaj je ravnovesje tako pomembno?
Najin koncept predstavlja najino raznolikost. Jaz sem bolj jin – ženska, notranja energija. On je bolj jang – močna, vroča moška energija. A oba imava oboje. Predstavlja naju kot dve nasprotni sili, ki, ko ju združiš in delujeta v ravnovesju in harmoniji, postaneta eno, nepremagljivo. Ob enem pa se najini energiji tudi prepletata, ker imava tudi midva eno in drugo, vse skupaj pa združujeva pri svojem delu.
Ravnovesje je sidro. Je domačnost v sebi. Je točka, iz katere lahko varno živimo.
Saša, ti si bolj osredotočena na notranje ravnovesje. Kaj to pomeni v praksi?
V praksi pomeni raziskovanje najglobljih delov sebe. V terapiji vodim ljudi v stik z bolečino, strahovi, potlačenimi deli, a tudi z njihovo močjo, jasnostjo in resnico.
Notranje ravnovesje nastane, ko se zavestno spustimo v temne kotičke in jim damo sočutje, prostor in glas. Posameznike podpiram pri raziskovanju delov sebe, pri iskanju odgovorov, na vprašanja, ki jim jih zastavlja življenje. To pomeni tudi brodenje po naših najtemnejših delih sebe, dotikanje globokih bolečin in ustvarjanje okolje, kjer lahko te dele sebe pozdravimo, jim namenimo nežnost, pozornost in prostor, da jih zacelimo.
Kako psihoterapija pomaga ljudem, ki se znajdejo v stiski ali dvomu o svojem življenju?
Psihoterapija ljudem nudi prostor, kjer so lahko točno to, kar so. Na psihoterapiji se ustvari prostor, da lahko ljudje spregovorijo o tem, kar je za njih najbolj boleče. Psihoterapija je proces, ki vodi do osvoboditve omejujočih prepričanj, razrešitev travm, opustitev starih škodljivih vzorcev in predvsem na novo postavi človekov pogled na svet. Skozi psihoterapijo se odpravijo vzroki stisk, dvomov in ne gre le za odstranitev simptomov oziroma kratkoročno olajšanje, vendar za sprejemanje, česar ne moremo spremeniti in je za nas usodno, kot je na primer preteklost, in spreminjanje tega, kar lahko spremenimo.
Tvoj pristop temelji na logoterapiji, ki poudarja, da vsak človek nosi v sebi sposobnost najti smisel – tudi v težkih preizkušnjah. Kaj to v praksi pomeni pri tvojem delu s klienti?
Tako je – logoterapija je temelj mojega psihoterapevtskega dela. Viktor Frankl, utemeljitelj logoterapije, je človeka opisal kot celostno, tridimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno. Prvi dve dimenziji sta biološko in psihološko pogojeni, tretja – duhovna – pa je edinstvena človeku. Predstavlja njegovo voljo do smisla, kljubovalno moč duha, odgovornost, vrednote, ustvarjalnost, samopreseganje in ljubezen.
V duhovni dimenziji je torej smisel in volja do smisla. Pot, ki jo hodimo v psihoterapiji, je odkrivanje smisla tudi v najtežjih trenutkih – da se dvignemo nad prvima dvema dimenzijama, ko ti trpita. Dokler je človek živ, je njegova naloga odgovarjati na vprašanja, ki mu jih zastavlja življenje – tudi tista najtežja (smrt, trpljenje, izguba, bolezen, krivda).
Skozi vse to vodim posameznike ali skupine v proces zdravljenja, kjer lahko vsak v duhovni dimenziji najde svojo moč. Nudim varen prostor, brezpogojno ljubezen (ki ni isto kot odobravanje), jih slišim in jih vidim v njihovi najvišji možni različici – v tem, kar lahko postanejo – s spoštovanjem njihovega dostojanstva.
Kako je videti proces sodelovanja s tabo – kako skupaj odkrivate smisel in notranje vire moči?
Poleg duhovne dimenzije se pri terapiji veliko obračamo tudi na telo in čustva (torej prvi dve dimenziji). To pomeni, da s pomočjo prvih dveh dimenzij, ki nam sporočata, kaj se dogaja, odkrivamo razsežnosti tretje – duhovne, kjer najdemo vso bogastvo zato, da lahko presežemo še tako težke življenjske situacije. Med drugim odkrijemo tudi smisel, ki je v stiski oziroma trpljenju velikokrat prikrit. To torej pomeni, da imamo vse odgovore že pri sebi, naša naloga je odstraniti ali preseči vsa odvečna omejujoča prepričanja in vzorce, da lahko vidimo smisel.
Trpeči človek se veliko vrti v svoji glavi/umu in se izgubi v svojih mislih, skrbeh, ni prisoten tukaj in zdaj, ampak je obtičal ali nekje v preteklosti ali ga straši prihodnost. Zato se najprej vedno vrnemo v tukaj in zdaj. V terapiji pogosto klienta, ko začne hitro in na dolgo razlagati svoje težave in ga vidim, da je ujet v svojem miselnem procesu, povabim, da globoko vdihne in izdihne, povabim ga, da pozorno spremlja svoje vdihe in izdihe, da opazuje svoje telo, ko diha, svoj prsni koš, ki se dviguje in spušča, svoje noge, roke in trup ter vrat in glavo. Vprašam ga. Kje si sedaj?, Kako se počutiš?, Kaj čutiš?, Kaj ti telo sporoča? Tukaj začnemo, iz sebe, iz svojega telesa, iz svojih občutkov in iz svoje duhovne dimenzije.
Procesi zdravljenja se odvijajo različno, tudi različni pristopi so pomembni pri različnih klientih, ker vsak potrebuje kaj drugega.
Sedaj pa k osrednji temi – notranjemu prostoru. Kaj zate pomeni “notranje svetišče” in kako ga lahko posameznik začne zaznavati?
Notranje svetišče meni pomeni, edinstvenost posameznika, njegovo jedro, vir, od koder prihaja vsaka njegova enkratnost in neponovljivost. Je tudi prostor, iz katerega deluješ in kamor se lahko vrneš ali zatečeš, ko potrebuješ nabrati novih moči, ko se nam zdi svet prevelik, premrzel in preveč. To je sveti prostor, ki ga ima čisto vsak, meni je to podobno kot duhovna dimenzija v logoterapiji, slednja je nekaj, kar ne moremo izmeriti, videti, slišati, potipati lahko pa ga zaznavamo, čutimo in ozavestimo.
Ko naredimo slednje, je vsak nadaljnji korak v življenju veliko lažji, poln zaupanja in opolnomočen. To ne pomeni, da se nikoli več ne soočimo z bolečino, pomeni le, da smo bogatejši, modrejši in zrelejši. Zaznavati ga začnemo skozi osebnostno rast, raziskovanje svojih vzorcev, vedenj, prepričanj, iskanja svoje resnice, samopovpraševanja, samorefleksij, samopreseganja in prevzemanja odgovornosti za svoje življenje.
Zakaj pogosto zapuščamo svoj notranji prostor, ne da bi se tega sploh zavedali, in kako nas strah, sram ali krivda vodi k temu, da dovolimo drugim vstopati?
Ker smo naučeni, da smo ljubljeni, če ugodimo; sprejeti, če ubogamo; pohvaljeni, če sledimo drugim; varni, če ne delamo napak; dovolj, samo če izpolnimo pričakovanja drugih. Zveni znano?
To je naučeno vedenje, ki prekrije naš notranji prostor. Kot otroci pogosto nismo imeli druge izbire – takšnega okolja je ogromno: v družbi, šolah, službah, zdravstvu. Vsakič, ko smo bili kot otroci zavrnjeni zaradi avtentičnega izraza sebe, smo potlačili svojo resnico.
Danes jo pogosto prekriva strah, sram ali krivda. Ne gre za to, da drugi vstopajo v naš prostor – ampak za to, da si mi sami ne dovolimo delovati iz njega, ker smo bili ranjeni. Ko pozdravimo te rane in se dotaknemo svoje resnice, jo lahko izrazimo ne glede na strah pred zavrnitvijo ali sram pred izpostavljenostjo ali ne glede na težo krivde, ker smo nekomu preveč ali premalo.
Kako lahko posameznik prepozna, da svojega notranjega prostora ne ohranja v miru in varnosti?
Vedno nam to pokaže življenje s svojimi lekcijami in izzivi. Ko imamo problem, težavo, ko smo v stiski, v dvomih, ko nam nikakor ne gre, ko čutimo, da nekaj ni v redu. To je lahko na različnih področjih v življenju in v različnih življenjskih obdobjih.
Ko govoriva o iskanju več prostora, miru in svobode v sebi, katere korake običajno predlagaš, da se ljudje naučijo ostati doma pri sebi?
Odvisno od posameznika in situacije. Če grem v skrajnosti: nekaterim manjka več poguma, da kljub strahu naredijo korak; drugim manjka več umirjanja – meditacije, čuječnosti – da se povežejo s seboj in v tem najdejo mir ter prostor v sebi.
Ne obstajajo univerzalni nasveti. Procesi zdravljenja so raznoliki in ne sledijo linearnim korakom. Včasih je potreben celo korak nazaj, da najdemo boljšo pot naprej. 🙂
Kako pa se notranji prostor povezuje z našimi odnosi – kako prisotnost pri sebi spremeni način, kako srečujemo druge?
Premo sorazmerno 🙂 to pomeni, da, če ne delujemo iz svojega notranjega prostora iz svoje resnice in je le ta prekrit, so tudi odnosi slabši oziroma bo naše doživljanje odnosov z drugimi ljudmi nezadovoljivi.
Kaj je največja zmota o notranjem prostoru – kaj ljudje pogosto počnejo narobe, ne da bi se tega zavedali?
Pogosto opazim, da ljudje sebe ne vidijo kot celostna bitja, torej se razcepijo, razosebijo in si s tem vzamejo dostojanstvo. V svojem hitrem tempu, ko mislimo, da sledimo nekim višjim ciljem in za neko kolektivno dobro, pogosto pozabimo, da smo neponovljiva, edinstvena bitja, ki nismo tu, da bi živeli v množici in kolektivizmu in vsi delali eno, ampak zato, da vsak posameznik, kot košček v mozaiku prispeva svojo unikatnost v ta mozaik in skupaj sestavimo neponovljivo zgodovino.
Pomembno je da opustimo nevidne sile (naučena prepričanja), ki nas silijo v delovanje, da nikoli ni dovolj, treba je še več in tako pač je. S tem si zapiramo prostor za rast, zastiramo svoj notranji prostor ozirom duhovno dimenzijo in se vrtimo v krogih. Vsak posameznik je torej popolna celota, nedeljiva, neločljiva in nismo samo telo in naša čustva, samo veliko več kot to, smo čuječa bitja, ki imamo svojo svobodno voljo, možnost kljubovati težkim situacijam, sprejeti odgovornost za lastno življenje, razvijati svoje talente, se samopresegati v imenu ljubezni in v skladu z našo vestjo.
Poleg psihoterapije v svojem centru vodiš tudi meditacije, pilates in Ples v globino duše. Mi lahko zaupaš malo več prosim?
Res je. Meditacije so ena ključnih dejavnosti, ki jih uporabljam tudi v psihoterapiji. Začela sem tudi s personaliziranimi kratkimi (5–10 minut) vodenimi meditacijami – zaenkrat samo za svoje psihoterapevtske kliente, saj jih lahko pripravim le, ko posameznika dobro spoznam.
Kratke vodene meditacije izvajam tudi po pilatesu, da po vadbi povežemo vse tri dimenzije – telo, psiho in duha – ter integriramo vse dele sebe v svoj notranji prostor.
Pilates krepi celotno telo, povečuje samozavest, izboljšuje koncentracijo in mentalno jasnost. Krepi zavedanje telesa in diha, zmanjšuje bolečine v križu in vratu, sprošča napetosti, izboljšuje držo, koordinacijo in ravnotežje. Krepi globoke stabilizatorje trupa, oblikuje telo, povečuje vzdržljivost in funkcionalno moč ter uravnoteži mišična neravnovesja. Z dolgoročno, konsistentno prakso so spremembe res vsestranske, razsežne in trajne.
Ples v globino duše so plesno-meditativni dogodki, ki sem jih letos oblikovala kot ciklična potovanja – jesensko, zimsko in pomladno. Vsak cikel zajema štiri dogodke. Posamezen dogodek traja 2 uri. V prvem delu udeležence nežno povabim v njihov notranji prostor, iz katerega se nato prepustijo gibanju – plesalci zaplešejo, kot jih vodi njihova duša. Glasba se počasi razvija: iz umirjenih tonov prehaja v divje ritme in se na koncu vrne v umirjeno vibracijo. Na plesu je prostor za izražanje sebe skozi gibanje in glas. Po plesu sledi vodena meditacija, kjer potujemo v svoje globine. Vsak cikel nosi svoje sporočilo: jesenski cikel je o spuščanju napetosti in prepuščanju spremembam; zimski o tišini, globini, mirovanju in notranji moči; pomladni pa o prebujanju, ustvarjanju, rasti in razcvetu. Meditacija se zaključi s kontemplacijo, pogovorom ali tišino, odvisno od vzdušja. Na voljo je tudi nesladkan čaj, lahkoten prigrizek in kartice Sporočila duše, ustvarjalke Darije s peresom.
Če bi morala nekomu, ki razmišlja o sodelovanju s tabo, dati en nasvet, kaj bi mu rekla?
Daj si dovoljenje za čutenje in nikoli ne zanikaj svoje avtentičnosti zato, da te bodo drugi sprejeli ali zato, ker te je strah, da boš izločen, izobčen, zapuščen ali kaznovan. S tem izgubljaš sebe, sebi odvzameš moč in si jemlješ »prostor« na Zemlji. Dovolj je »prostora« za vse in z jemanjem svojega ne delaš usluge nikomur.
Kontakt
Saša Advenčar
E-mail: Info@center-vztrajnost.com
Telefon: 031 239 510
FB: Saša Advenčar in FB stran Center Vztrajnost
IG: sasaadvencar
Spletna stran: www.center-vztrajnost.com
Saša, hvala, ker si z nami delila svojo zgodbo, modrost in navdihujoče poglede na notranje ravnovesje, avtentičnost in moč posameznika. Tvoje besede nas spodbujajo, da si dovolimo biti to, kar smo, in da v sebi poiščemo svoj notranji prostor moči in svobode. Želim ti vse dobro na tvoji poti.
Maja B.♥