Tjaša: My Tiny Wonderland

Majhne zgodbe. Veliki spomini.

Včasih se najlepše zgodbe začnejo povsem tiho. Brez velikih načrtov. Brez pričakovanj. Z drobno iskrico radovednosti in občutkom, da nekje obstaja nekaj, kar čaka, da odkrijemo.

Moja zgodba se je začela z dvema kolutoma niti.

Sem Tjaša. Mama, partnerka, magistra predšolske vzgoje. Ustvarjalna, čuteča in radovedna duša, ki rada opazuje svet malo drugače. V drobnih vsakdanjih stvareh iščem lepoto, v preprostih trenutkih navdih, v svoji domišliji pa prostor, kjer lahko nastane nekaj čisto posebnega. Iz te nežne radovednosti, se je rodil tudi moj mali čudežni svet – My Tiny Wonderland.

Če bi me kdo pred nekaj leti vprašal, ali bom nekoč ustvarjala lutke iz niti, bi se zagotov samo nasmehnila. Življenje je takrat teklo po svojih ustaljenih poteh, polnih vsakodnevnih obveznosti, družine, službe n skrbi za druge. Po materinskem dopustu sem se znašla na razpotju. Zaradi oddaljenosti službe in želje, da bi bila več prisotna ob svojih dveh otrocih, sem se odločila zapustiti dotedanjo zaposlitev. Sledilo je obdobje, ko sem bila doma. Bila sem mama. Bila sem partnerka. Bila sem vse tisto, kar so dnevi potrebovali od mene.

A nekje vmes sem začutila tudi tiho željo po nečem svojem.

Ne zato, ker bi mi v življenju kaj manjkalo. Temveč zato, ker sem si želela ponovno odkriti tudi tisti del sebe, ki ustvarja, sanjari in se izgubi v nečem, kar jo resnično osrečuje. Nisem iskala posla. Nisem razmišljala o znamki.

Iskala sem občutek. In potem sem nekega dne med brskanjem po Pinterestu zagledala lutke, izdelane iz niti. Ne znam povsem razložiti, kaj me je tako pritegnilo. Morda njihova preprostost. Morda nežnost. Morda pa prav to, da je bilo iz nečesa tako vsakdanjega mogoče ustvariti nekaj tako posebnega. Kupila sem dva koluta niti, belega in roza, in poskusila. Moji prvi lutki sta bili precej navadni. Še danes se ob spominu nanju nasmejim. A takrat se je zgodilo nekaj, česar nisem pričakovala. Ob ustvarjanju sem začutila mir. Ure so minevale drugače. Moje misli so dobile prostor. Roke so ustvarjale, domišljija pa je že iskala nove možnosti. Počasi, skoraj neopazno, je iz nekaj niti začel nastajati moj mali čudežni svet. My Tiny Wonderland.

Vsaka lutka nosi delček zgodbe

Danes ustvarjam ročno izdelane, personalizirane lutke, ki niso le okras, temveč majhni spomini na ljudi in trenutke, ki nam nekaj pomenijo. Vsaka se začne z zgodbo. Včasih jo odkrijem v drobnem detajlu, drugič v značaju človeka, njegovih navadah, veselju ali v nečem, kar ga dela edinstvenega. Prav takšne malenkosti so mi najljubše. Ker človeka pogosto ne prepoznamo po velikih stvareh, temveč po tistih čisto majhnih, ki so samo njegove. Po drobni posebnosti, ob kateri se vedno nasmehnemo. Po nečem, kar nas spomni nanj, tudi ko ga ni ob nas. In ko vse to počasi prepletam v lutko, imam občutek, da ne ustvarjam le izdelka. Ustvarjam košček, zgodbe, ki ga je mogoče podariti. Moje lutke nastajajo za ljudi, ki želijo nekomu podariti nekaj osebnega. Nekaj, kar ne govori le o priložnosti, temveč predvsem o človeku, ki mu je namenjeno. Za posebne trenutke, pomembne življenjske prelomnice ali preprosto zato, ker želimo nekomu povedati: »Vidim te. Poznam te. Pomemben si mi.« Vsaka lutka je izdelana ročno, z veliko pozornosti, potrpežljivosti in ljubezni do podrobnosti. Nobena ni povsem enaka drugi. In prav je tako. Saj tudi naše zgodbe niso.

Ko zapleše duša

Prvi angelček sem ustvarila za svojo najboljšo prijateljico, ki je bila tudi moja prva stranka. Takrat še nisem vedela, kam me bo ustvarjanje odpeljalo. Danes pa vem, kateri trenutek mi pomeni največ. Tisti, ko nekdo prejme mojo lutko. Ko se za trenutek ustavi. Ko se nasmehne. Ko v drobnih detajlih prepozna sebe ali nekoga, ki ga ima rad. Včasih so to besede navdušenja. Včasih samo pogled. In meni takrat, kot rada rečem, zapleše duša. Morda prav zato pri ustvarjanju nikoli nisem želela izgubiti občutka, s katerim se je vse začelo. Želim ustvarjati počasi, iskreno in s srcem. Ni moj cilj izdelati čim več lutk, temveč vsakemu izdelku nameniti toliko pozornosti, kot si jo njegova zgodba zasluži.

Ko niti začnejo pripovedovati tudi mojo zgodbo

Zadnje čase opažam, da se v meni prebuja še nekaj. Nekaj, kar je morda ves čas tiho čakalo. Poleg personaliziranih lutk se počasi rojeva nov, bolj avtorski svet. Svet, v katerem lutke ne bodo nastajale po naročilu, ampak iz občutkov, misli in zgodb, ki jih nosim v sebi. Poimenovala sem ga Duše iz niti. To bodo stvaritve z lastnim značajem in simboliko. Vsaka bo nosila drugačen občutek, drugačno zgodbo, morda tudi kakšno vprašanje, na katero še nimam odgovora. Ta del ustvarjanja želim pustiti odprt. Brez hitenja. Brez pričakovanj. Ker verjamem, da včasih ne ustvarjamo samo zato, da bi nekaj nastalo. Včasih skozi ustvarjanje tudi sami nekoliko zrastemo. In morda prav zdaj začenjam odkrivati, koliko zgodb se še skriva v mojih nitih. Vsaka nit nosi občutek. Vsaka duša svojo zgodbo.

Moj mali čudežni svet 

Če me je ustvarjanje česa naučilo, me je tega, da ni treba vedno vedeti, kam nas bo pripeljala pot, po kateri stopamo. Včasih je dovolj, da si dovolimo poskusiti. Da sledimo radovednosti. Da zaupamo občutku. Da si dovolimo sanjati. My Tiny Wonderland se je začel z dvema kolutoma niti. Danes pa je zame prostor, kjer se srečujejo domišljija, ljubezen do ustvarjanja in zgodbe ljudi. In če lahko z nečim, kar ustvarim s svojimi rokami, nekomu pričaram nasmeh, toplino ali lep spomin, potem vem, da je vsaka nit našla svoje mesto. Ne ustvarjam samo lutk. Ustvarjam spomine, ki jih lahko podarimo.

My Tiny Wonderland. Majhne zgodbe. Veliki spomini.