Urška Zagoričnik, ustanoviteljica CENTRA CELOTE. Skreirala je svoje programe pravilnega zavestnega gibanja in programe za osebno rast. Je mamica dveh prekrasnih sončkov in po duši oseba, ki je vedno rada v gibanju. Predvsem pa oseba, ki je in vedno bo v raziskovanju globin življenja, www.centercelote.si.
Urška pozdravljena. Kaj je tisto, kar te najbolj sprosti in navdušuje v življenju?
Urška, ki jo živim in poznam danes bo rekla, da je to vsekakor smeh, ples, gibanje, glasba, druženje s podobno mislečimi ljudmi, zabava in čista brezpogojna ljubezen do življenja, kljub vsem izzivom, ki nam prihajajo na pot. V resnici so darilo, ki nam jih življenje podarja z višjim namenom. Ko zmoreš tako gledati na svet je lahko vsak dan čudež in to v tistih najmanjših stvareh, situacijah in ljudeh.
Pred 11 leti se je tvoja pot začela z ozaveščanjem pravilnega gibanja. Kaj točno počneš danes?
Uh, kaj počnem. Marsikaj. Težko zapisati v enem stavku. Ampak ja, v prvi vrsti sem pred 11 leti začela ljudi ozaveščati o pravilnem gibanju, ker sem to jaz pogrešala na svoji poti, ko sem obiskovala različne vodene vadbe, fitnes centre, osebne trenerje in podobno. Povsod sem pogrešala tisto nekaj, kar še sama nisem vedela, da obstaja. Potem se mi je po drugem porodu zaradi nepravilnega gibanja in pretiravanja telo popolnoma sesulo. Ker sem ostala takrat brez službe sem imela čas in začela sem raziskovati gibanje, naredila izobraževanje in spoznala marsikaj. Telo sem si spravila nazaj v zdravo stanje. A očitno takrat tega znaka, da je še kako pomembno pravilno zavestno gibanje nisem zmogla dovolj jasno slišati in sem še naprej skozi šport kompenzirala ves tisti manjko, ki je bil znotraj mene zaradi različnih življenjskih preizkušenj. Tako sem na svoji poti rastla, se učila in odkrivala še marsikaj drugega. Predvsem to, da ni poanta samo v treningih, zdravi prehrani ampak še marsikje drugje. Ljudje smo celota in smo sestavljeni iz naših misli, čustev, mentala in nenazadnje smo tudi duhovna bitja. Prav vsi. Danes tako sebe, kot tudi vse ostale obravnavam kot celoto, kot individum. Sama večkrat rečem, da ljudem skozi gibanje pomagam prižigati tisto notranjo lučko, ki včasih zaradi različnih izzivov znotraj nas ugasne. A ni moje delo več samo gibanje, vadbe in osebno trenerstvo. Druga vzporedna pot je pri meni osebna rast in različne tehnike, ki sem jih na svoji poti spoznala, da ljudje v sebi prebudijo tisto ljubezen do sebe, strast do življenja in bolj samozavestno potujejo po svoji poti. To kar sem nenazadnje še kako tudi sama rabila in iskala na svoji poti do danes. Sporočilo Centra Celote je bodi to, kar si. In vsekakor tudi to, da si zmagovalec takrat, ko sprejmeš samega sebe.
Torej govoriva o celotni obravnavi človeka. Tako gibanje kot osebna rast?
Tako je. Verjamem v to, da je prava pot do sebe, zdravja in blaginje holistična. Zajema tako telesno kot duševno ravnovesje. Ravno zato sem skozi svojo pot kreirala različne programe, ki so v prvi vrsti pomagali meni na moji poti in tudi vsem ljudem, ki sodelujejo z mano. Prav tako pa je moja duša ves čas hrepenela po svojih lastnih prostorih, kjer se lahko vsak posameznik osredotoči na svoje telo, um, duha ter tako doseže popolno harmonijo.
Seveda, če je pripravljen slišati, si dati priložnost in v to vložiti tudi nekaj truda. Zavedam pa se tudi, da ne morem poti pokazati vsakemu, ki bi želela, če ljudje nimajo v prvi vrsti sami znotraj sebe te želje.
Kakšni ljudje prihajajo v Center celote?
V Center celote prihajajo ljudje, ki si resnično želijo celostnih sprememb, vedo, da obstaja tudi za njih tisto njihovo bolj lahkotno življenje in nenazadnje verjamejo tako kot jaz v celosten pristop.
Lahko malo več besed o metodah, ki si jih na svoji poti spoznala in združila v celoto?
Kot sem že rekla se je začelo z ozaveščanjem o pravilnem zavestnem gibanju. Potem pa sem videla, da je gibanje zgolj ena izmed krasnih tehnik, ki nas lahko popelje v raziskovanje samega sebe. Sama sem že od malega izredno senzitivna, empatična in močno zaznavam sebe in vse okoli mene. S tem sem se morala naučiti živeti.
Danes pa znam že to zelo dobro uporabljati v svoje dobro in dobro vseh ostalih. Enostavno začutim ljudi in vem, kaj tisti trenutek potrebujejo. Zato izredno rada delam z visoko senzitivnimi ljudi, ker sem tudi sama takšna. Že kot otroka me je zanimala mistika, nevidni svet in vedno sem čutila, da je še nekaj več. Poleg gibanja izvajam tudi različne metode. Izvajam program celostne transformacije posameznika, zdravljenje notranjega otroka, readinge z različnimi orodji, ki so krasna usmeritev na naših poteh, mesečna druženja in različna motivacijska predavanja o življenju nasploh, www.centercelote.si/individualne-obravnave.
Zasledila sem, da organiziraš tudi druženja z Urško. O kakšnih druženjih govoriva?
Bolj kot sem rasla jaz, bolj je rasla tudi moja poslovna pot in čutila sem, da je čas, da grem z vsem skupaj malo bolj ven. Ker sem nenazadnje lokalno omejena vem, da se ne more vsak voziti v povprečju 2x tedensko na vadbe, osebne programe in podobno. Ker pa sem vseeno želela približati pravilno zavestno gibanje in osebno rast širšemu krogu ljudi, ki me spremljajo, sem se odločila, da skreiram mesečna druženja.
Druženja so celostna in ne gre samo za gibanje. Združila sem vse nivoje. In tako je za nami zdaj prvo druženje. Naslednjega se veselimo 10.6.2023. Odzivi so krasni. Jaz rada rečem, da želim ljudi opolnomočiti z različnimi tehnikami in metodami, ki sem jih jaz spoznala na svoji poti in vem, da delujejo. Vedno pa jim tudi rečem, da to kar predajam jaz ni sveto. Naj vzamejo tisto, kar začutijo in vibrira z njimi. V resnici v njih želim prebuditi to moč in zaupanje, da tudi oni potem kreirajo dalje sami. Jaz nikomur ne obljubljam čudežne paličice tako kot so jo velikokrat meni, ob vsem tem pa sem za to plačevala še ogromne vsote denarje. Obstaja na tisoče tehnik, metod in prav je tako. A rada bi opozorila ljudi tudi na to, da znajo ločiti zrno od plevela. Jaz žal nisem znala. Predolgo časa. In zato o tem govorim, ker nobenemu ne želim toliko dolge poti.
Zakaj si se odločila, da boš pomagala drugim ljudem in kot sama praviš tudi mladostnikom, ki se še iščejo na svoji poti?
Moja notranja preobrazba se je v resnici začela s tem, ko sem postala mama. Ker sem videla, da ponavljam vse, kar je mene kot otroka bolelo. Takrat sem rekla dovolj. Spremeni sebe in spremenil se bo marsikateri odnos. In še danes slišim stavek, ko sem otroka po ločitvi vozila na psihoterapije: otroci so posledica staršev. Takrat sem začela res garati na sebi in danes sem še kako hvaležna za to. In ja, zato čutim tu moj glas tudi za vso mladino. Predvsem za tiste, ki niso v špici sistema, se težje učijo, se čutijo drugačne, nesprejete in se borijo sami s sabo. Sama sem bila ista. In skozi to sem razvila izredno nizko samopodobo in to mi je v kasnejši dobi potem prineslo en kup res težkih izzivov predvsem na področju odnosov, ki so bili moja največja življenjska lekcija. Vsakemu otroku želim sporočiti da je krasen in prav nobenemu ne želim toliko bolečine in toliko let raziskovanja, da se najde. Zato bi jim rada pokazala svoj zemljevid življenja in bližnjice, ki obstajajo na njihovo poti, da čimprej zasvetijo v tem našem svetu.
Živela si kot sama praviš navidezno srečno življenje. Izobrazba, družina, služba… Pa je bilo res takšno?
Bolj kot sem ustrezala družbenim normam, bolj sem v resnici izgubljala sebe. Tako so me ali so nas učili in nam prikazovali srečo. Šola, faks, služba, poroka, otroci, še bolje pes in hiša ter po vrhu vsega še popolno telo in nasmešek na obraz skozi celi dan. Ne rečem, da pri komu to ne deluje. Mu iskreno privoščim. A zame to ni delovalo. Zato sem sledila sebi, čeprav sem vedela, da me čaka spet turbulentno obdobje. Odnosi vseh vrst so res bili moja največja lekcija. In vse je izhajalo iz mojega notranjega občutka manjvrednosti, slabe samopodobe, pomanjkanja ljubezni do sebe in tako dalje. In za vsak ta odnos, čeprav je bil boleč sem hvaležna. Vsak me je učil, da sem se vračala vedno bolj k sebi in k svojemu bistvu. Vsi ljudje, ki so bili del moje poti ali so še, so igrali pomembno vlogo v mojem življenju in tudi vem, da se, še predno nas pošljejo na naš planet, zgoraj vse zmenimo. Nihče ni bil in ni napačen. Vsak je v resnici bil in je na pravem mestu ob pravem času. In vsak me je ogromno naučil. In bolj kot se sprejemaš in imaš rad bolj spoznavaš in delaš seznam kaj več ne želiš ponavljati ali imeti v svojem življenju. Še zdaj mi oče večkrat reče: ko me nisi želela poslušati. Ja prav ima. Sem raziskovalka življenja in rabim svojo izkušnjo.
Tvoja pot je bila vse prej kot lahka. Kaj vse si doživela?
Uh, kaj vse ni bilo, bi lahko rekla. 🙂
Doživela sem epileptične napade, se ves čas borila z duševnimi motnjami, različnimi odvisnostmi, motnjami prehranjevanja, zavrnitev prsnih vsadkov, ločitev, šolski sistem in otroka, hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici in toksični odnosi. Ja bilo je skoraj vse. A danes vidim širšo sliko in nenazadnje sem si to pot izbrala z nekim višjim namenom.
Kako si se soočala z vsemi izzivi na svoji poti?
Povsod sem iskala tisto čarobno paličico, nekoga, da me bo rešil. A žal ali na srečo sem tudi jaz spoznala, da vsi nosimo odgovore in rešitve znotraj sebe. Sem pa hvaležna za vse ljudi, ki so bili ob meni, za vsa izobraževanja, delavnice in vse možno kar sem preizkusila. Vse mi je nekaj dalo. Nič ni bilo napačno. A sem se tudi na tej poti velikokrat opekla in zašla. Sploh kar se tiče duhovnosti bi želela opozoriti vse tiste, ki smo zelo odprti in nosimo srce na dlani. Še prehitro postaneš žrtev pa se sam tega niti ne zavedaš ali se ti odpre kaj preveč. Sama sem skozi to new age duhovnost izkusila manično depresivno motnjo in vse preveč ljudi poznam, ki jih preprosto preveč odzemlji zaradi nepravilnega pristopa do posameznika. Jaz verjamem v marsikaj in tudi sama delam določene metode s to povezavo, a od takrat imam res veliko strahospoštovanje do vsega dela z energijami.
Branje knjig, meditiranje, pozitivne afirmacije, petje mantr, duhovne delavnice…Vse je super in hvaležna sem, da imamo vsa ta krasna orodja, a resnično moramo ves čas držati ravnovesje med vsem tukaj in zdaj, da damo zadeve tudi v prakso. V tisto prakso, ki bo nenazadnje delovala vsakemu skozi svoj način in mu nenazadnje doprinesla lepše, lahkotnejše in bolj radostno življenje.
Kako so se odzvali tvoji najbližji in okolica, ko ti je bilo najtežje?
Lahko bi rekla, da smo se skozi to spremenili oz. preobrazili prav vsi. Kot da smo končno uspeli presekati vse tiste vzorce, ki smo jih vsi mi vlekli že od vseh naših prednikov. Očitno so meni naložilo to nalogo. 🙂 Družina (oče in mama) sta bila in sta res vedno tu zame. Po ločitvi se je res začelo naporno obdobje in potem je prišla še korona, moje telo in zdravje se je sesulo. Po maniji še globoka faza depresije. Praktično se je sesulo vse. Ja, tudi hiša s slabimi temelji se sesuje. In treba je začeti znova. Čeprav sem si želela v tistem trenutku kar oditi. V ničemer več nisem videla smisla, bila sem tako zelo utrujena od življenja, kot že neštetokrat prej. Ostala sem praktično sama v vsej svoji bedi in bolečini. Brez dela, brez prihodka, brez zdravja in ob tem se je naredila res še popolna čistka z ljudmi okoli mene. Hvala vsem redkim izjemam, ki so bili iskreno takrat ob meni. A takrat res v resnici spoznaš tudi vse tiste “prave prijatelje”, ki so bili ob tebi, ko je bilo vse super in fajn. In kar nekaj takšnih, ki jih je zanimalo kako sem, v veliki meri zato, da so se sami skozi mojo žalost in bolečino bolje počutili. To znamo dobro, kajne? Da moramo videti nekoga drugega kako trpi, da smo sami potem malo bolj srečni in vsaj za trenutek bolj hvaležni. Vem kako je to. Sem se v preteklosti tudi že jaz znašla v teh situacijah. A ta pot ni prava. Vsaj zame ne več. V tistem času depresije nisem zmogla preprosto NIČ. In sem tako hvaležna staršema, da sta takrat ona dva v celoti poskrbela za moja otroka. Vesela sem, da smo zmogli znotraj naše celice postaviti popolnoma nove in dosti bolj zdrave temelje. Nikoli ni prepozno za spremembe v življenju.
Kaj ti je najbolj pomagalo, da si se postavila nazaj na noge?
Otroka, starša in moj oz. naš Center Celote. To mi je bila glavna motivacija. Da končno postanem takšna mama, da jima bom na njuni poti zgled in doprinos in vsi ljudje, ki so bili in so še del zgodbe Centra Celote. Poleg vsega tega pa vera in upanje, da tudi zame obstaja nekje moja “jata” ljudi in nekje tisti moški, tisti drugi pol, duša dvojčica, s katerim bova skupaj naprej plezala na vse najine vrhove. Čeprav sem se naučila biti sama s sabo in imam rada čas zase, vedno tudi pravim, da smo ljudje socialna bitja, lačni smeha, ljubezni, objemov in, da je skupaj s pravimi ljudmi resnično marsikaj lažje. Nisem bila več obremenjena s tem kdo, kdaj, kako in kje. Sem pa sedaj končno vedela kaj želim in kaj seveda več ne želim v mojih odnosih. Vedela sem, da zgoraj že imajo načrt zame. Imela sem vero znotraj sebe in delala na tem zavestno. Samo od sebe se seveda nič ne zgodi. In tudi tukaj sem uporabljala različna orodja in tehnike, ki so mi vlivale upanje in dajale moč za naprej. Vse to mi je bila največja motivacija. Ko sem bila hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici sem se odločila da pridem nazaj drugačna Urška. Naredila sem načrt in življenje vzela nazaj v svoje roke ter se nehala naslanjati na vse okoli mene, igrati vlogo žrtve, zaupati še naprej vsakemu vse in iskati čarobno paličico. Prišel je en ogromen aha moment, zložilo se je toliko let dela na sebi, raziskovanja, vsega znanja, da sem spoznala, da je moč v meni. Sicer sem po tem, ko sem prišla domov rabila še 2 konkretni lekciji in ko sem spet začela ciklati s tistimi starimi vzorci, ki so nam pač tako zelo poznani sem že očitno zmogla slišati tiste prave signale in v življenje so mi začeli prihajati popolnoma drugi ljudje. In vedno več vas je. 🙂 A res posebno mesto ima tukaj gospa Albina, ki ji zase rečem kar moja življenjska mentorica in mi je resnično pomagala, da sem zmogla zadnje korake na tej poti moje največje transformacije. In je res tukaj zame, ko jo še potrebujem. Končno sem zmogla v sebi uzreti mojo notranjo lepoto, ljubezen do sebe, spustiti še marsikatere sistemske omejitve, občutke krivde, kdo sem jaz in kaj vse še moram biti in rekla življenju in sebi kočno z vso odgovornostjo JA. In za vse to sem ji neizmerno hvaležna, predvsem tudi za to, da te ona v procesih ne pusti samega, ampak je tu zate in prav tako jaz delujem s svojimi ljudmi. Ne govorim o temu, da zdaj vse vem, daleč od tega. Bolj kot se učim, bolj vem kaj vse še ne vem. 🙂 Ves čas se preobražamo, rastemo in se razvijamo. Ves čas smo v procesih, a se enkrat obrne in priznam, da res postane lažje.
Kaj so te naučile tvoje življenjske lekcije in izkušnje?
Vse so me učile skozi različne poti zgolj eno. Da naj imam v prvi vrsti rada sebe, da se trudim sprejemati sebe, videti mojo lepoto, ki naj ne bo več pogojena z vsemi standardi, ki nam jih ponuja sistem in da sem dvignila svojo lastno vrednost in se nehala poniževati in hoditi čez sebe, da bi me nekdo sprejel in imel rad. Sem to kar sem. Marsikaj sem spremenila, nobenemu ne želim nič slabega, izredno rada pomagam vsakemu a prvo sem se morala tudi naučiti komu reči NE v svojem življenju. Pravi ljudje me bodo imeli radi takšno kot sem, z vsemi mojimi plusi, minusi, z vsemi mojimi ranami in z vso mojo preteklostjo. Tako kot imam jaz rada njih z vsem tem, kar so. Skupaj si lahko sipamo sol na rane ali pa si raje dajemo obliže. Kaj bomo izbrali pa je odločitev samo naša.
Kaj bi si želela, da bi takrat vedela?
Vse, kar vem do danes. Malo se hecam. Vem, da sem si sama izbrala to pot in da sem to nekoč nekje vse “podpisala”. Danes že zmorem videti višjo sliko za kaj in vem, da bom jutri videla še več in čez leto ali dve spet več. Življenje je potovanje. Tu smo, da se učimo in ko se bomo naučili vse, kar nam je bilo namenjeno skozi naše življenje bomo odpotovali v svetlobo in potem spet naprej. Je pa res, da prej kot stopimo na pot sprejemanja in ljubezni do sebe prej postane to učenje bolj lahkotno in igrivo hkrati. In to je moje sporočilo vsem ljudem. Da se da.
Praviš, da v življenju ni pomembno samo gibanje, zdrava prehrana in šport, ampak veliko več?
Pomembna je celota. In pomembno je predvsem vse tisto, kar je znotraj nas. Tu je ključ do večine naših odgovorov. Vem, bere se preprosto. Pot do sem je polna skal, ovinkov, neviht, itd. A prej ko si dovoliš videti tisto resnico, ki nam jo tako zvito skrivajo skozi vsa popolna telesa, vse krasne diete, ves perfekcionizem tega sveta prej zadihaš s polnimi pljuči in zaživiš svojo resnico. In takrat pade marsikatera teža življenja iz nas in tudi naši kilogrami, ki so velikokrat naš oklep pred dodatnimi ranami v našem življenju. Ko znaš slišat sebe, ko do sebe nisi več samodestruktiven tudi ne rabiš več ekstremov v svojem življenju. Pa to velja prav za vsa naša življenjska področja. Ker vse kar si želiš je samo mir znotraj tebe, eno dostojno življenje, ki naj bo obkroženo s srčnimi in iskrenimi ljudmi, s katerimi lahko deliš svoj smeh, svojo bolečino, svoj najljubši komad in se preprosto imaš fajn. Ker si to zaslužimo prav vsi mi. A na nas je, da se podamo na to pot.
Veliko ljudi se danes bori z nizko samopodobo in občutki manjvrednosti. Kaj bi jim svetovala?
Da se da. Če sem zmogla jaz vem, da zmore oz., si želim, da bi zmogel vsak. Vem tudi, da moja zgodba ni edina in da obstajajo še bolj močne zgodbe. Marsikdo mi kdaj očita zakaj pišem in govorim o vsem tem in da koga to sploh zanima. Jaz ne predajam svoje zgodbe zato, da bi iskala sočutje, se komu smilila ali solila pamet. Daleč od tega. Predajam jo zato, ker okoli sebe vidim toliko krasnih oseb z veliko znanja, močnimi zgodbami in notranjim potencialom, ki se še vedno vrtijo v starih strahovih, občutkih nemoči, krivde in manjvrednosti, da niso dovolj dobri. In vsem tem želim predati štafeto in pogum ter jih s svojo zgodbo motivirati in jim sporočiti, da tudi njih še kako rabi ta naš svet. Svet ljubezni, spoštovanja, sočutja, sprejemanja in predvsem iskrenosti. Ker skupaj lahko svetimo dosti močneje. In vsak ima vse to znotraj sebe. Samo prebuditi je potrebno v vsakemu to najboljšo verzijo vsakega posameznika. Vem pa tudi to, da vsak niti tega noče ali pač preprosto ne zmore. In prav je tako. Vsakega spoštujem. A še enkrat bom zapisala, da je vsak odgovoren sama zase. In vsak naj najde svojo jato ljudi.
Ljubezen je največje darilo vsem nam, tista prava, brezpogojna. A prvi korak se začne znotraj vsakega izmed nas.
Urška Zagoričnik
www.centercelote.si
031 397 888
urska.centercelote@gmail.com
Hvala Urška za tvoje odgovore. Naš portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.
