Kdo je Vesna?
Dobro vprašanje. Iskreno? Težko strnem v nekaj besed. Vesna je zelo radovedna raziskovalka vsega, kar ponuja življenje. Je tudi kreatorka, manifestatorka, saj se iz idej vedno rodijo zamisli, ki na koncu obrodijo sadove. Je ženska, ki ve, kaj hoče in to tudi naredi.
Več o meni in mojem delu si lahko preberete na moji spletni strani: www.neferamis.si
Kaj ti predstavlja beseda ljubezen?
Vse, kar je možno zaobjeti v smislu nesebičnega, neomejenega dajanja, predaje, sprejemanja.
Včasih sem to besedo celo težko spregovorila na glas, danes pa ima najpomembnejše mesto v mojem življenju. Ljubezen je vseobsegajoča energija, ki ji mi sami odpiramo ali pa, na žalost, zapiramo vrata.
Tvoje poslanstvo?
Biti to, kar sem. Živeti tako, kot čutim.
Spreminja se skozi umetniške navdihe, toda rdeča nit ostaja – biti avtentična v vsem.
Poslanstvo ni ideja, ki se je lotimo, naloga, ki jo moramo opraviti, ne, sploh ne … poslanstvo je to, kar počnemo najbolje. Nekdo ne bo nikoli dosegel “višav umetniških nagrad in soja luči na odru”, a bo pomagal-a otroku, živali, starčku na cesti … V tistem trenutku ta duša, ta oseba opravlja poslanstvo v najlepšem pomenu besede. Nekomu je poslanstvo biti mama, učiteljica, spet nekomu drugemu preživeti, znajti se, odkriti talente prilagajanja …
Kaj bi svetovala ljudem, ki iščejo svoje poslanstvo?
Najprej to, naj nehajo iskati in se nekaj časa le opazujejo. Veliko ljudi živi mimo sebe, dobesedno.
Opazovati se pomeni spremljati svoje občutke, kdaj, kako in kateri se pojavljajo. Potem sledi odločitev, da sledimo temu, kar nas navdihuje, radosti … In tu se lahko začne prelepa zgodba nekega življenja, ki je obrnilo smer iz životarjenja v doživljanje in čutenje.
Je res, da te že od nekdaj privlači vse kar je mistično, magično, svetlikajoče in skrivnostno?
Popolnoma. Spomnim se, kako sem v otroštvu prav iskala priložnosti, da sem bila lahko zraven, četudi čisto “nevidna”, kadar se je govorilo o nekem drugem načinu življenja.
Kdaj si začutila klic, da stopiš na duhovno pot?
Leta 1998, ko je umrl moj oče. Danes se mi zdi, da je njegov odhod prižgal neko posebno luč v
mojem življenju, a sem to spoznala šele kasneje. Duša me je počasi preusmerjala, kazala skrite kotičke, kjer sem našla ogromno tega, po čemer sem v resnici hrepenela. Bistvo mojega takratnega iskanja je bilo upanje, da mi bo nekoč v življenju bolje, če ne že lepo.
Kakšni so bili tvoji začetki?
Naporni. Boleči. Želela sem ven iz ujetosti. Slutila sem, da obstaja nekaj več v življenju, a nisem znala ubesediti. Imela sem prevelika pričakovanja in zelo majhne možnosti, a nekaj me je gnalo naprej, vedno, tudi takrat, kadar sem popustila, popuščala, tudi takrat.
Si se na tej poti soočala s kakšnimi izzivi?
Seveda sem se. Premalo zaupanja okolice, preveč mojih pričakovanj. Pot skozi lastno temo nikoli ni nežna in prijetna, a je vredna vsakega koraka. Videla, spoznavala sem, kje sem si tako dobro namestila iluzije, da so se mi zdele resnične. In ko Duša začne umikat te tančice, boli. Soočaš se z vsem, kar si želel skriti pred seboj in svetom.
Kako si jih premagovala?
Lahko bi rekla s trmo, če bi izstrelila na prvo žogo, toda ne, nekaj je bilo onkraj, izza vsega.
Šla sem do konca. Vedno. Začetki so bili vedno entuziastični, konci seveda ne, ker sem vmes ugotovila, da je potrebno delati, ma ne delati, garati, da prideš do naslednjega ovinka duhovne poti.
Sčasoma pa se je začelo vse skupaj spreminjati, vodilo me je v neslutene smeri, zgolj preko zaupanja v preblisk, navdih, ki je bil tako pretanjen, da ga ne bi niti zaznala, če ne bi bili vsi moji čuti odprti, največkrat prav zaradi bolečine.
Do kakših spoznanj te je vodila tvoja duhovna pot?
Do najpomembnejšega, za kar sem neizmerno hvaležna in sicer, da preveč kompliciramo, preveč načrtujemo, preveč pričakujemo … namesto da bi življenju pustili, da NAS VODI tako, kot zna. In zna, res zna. Danes živim svoj mir, določam, kdo bo v mojem življenju in kdo ne, naučila sem se reči ne in kar je najlepše, ljubim in sem ljubljena.
Vrniva se na začetek. S čim točno vse se ukvarjaš?
Najprej naj povem, da ne počnem vsega naenkrat. Nikoli ne mešam energij. Ko sem navdihnjena za slikanje, slikam energijske slike, kadar čutim ogromno klicev duš, izvajam readinge, potem so tu še unikatne kristalne ogrlice, pa amuleti, poslikava oblačil … Posebni procesi so pisanje knjig, ki jih pišem v nekakšnem transu podobnem stanju in seveda pesmi, pesmi, ki so moje spremljevalke že iz rosnega otroštva. Zadnje čase pa seveda pojem, prepevam, uživala sem ob ustvarjanju dveh glasbenih albumov, ki jih pozna že kar nekaj ljudi.
Aja, seveda … rada tudi igram na gong, kristalne sklede, boben …
Od kje črpaš vso to energijo? Ti je kdaj zmanjka?
Ne črpam je, sama pride … kadar sem v ustvarjalnem procesu, je ne zmanjka nikoli. Malce manj je imam na razpolago za pospravljanje, a to je večna težava mnogih umetnikov. Kadar so baterije prazne, se umirim, počivam, če preslišim zelo jasne znake, me seveda v posteljo lahko položijo bolečina, vročina …
Poleg vsega kar si omenila, si napisala tudi svoje knjige in pesmi. Nam razkriješ malo več?
Osem knjig je napisanih, večina tudi razprodanih. Zadnja knjiga se imenuje “Svarogovi Zlati mostovi”. Pustila je močan pečat v mojem srcu. Pišem tako, da samo tipkam. Ne zlagam zgodb, ne preverjam časov, motivov, ker niti nimam časa. Občutek imam, da “prepisujem” že napisano knjigo iz Izvora. Iz tega razloga lahko knjigo napišem v nekaj dneh in vmes nimam pojma, o čem pišem. Prvič jo zares preberem šele takrat, ko pride od lektorice nazaj k meni.
Ali lahko v prihodnje pričakujemo kakšen tvoj konecrt?
17. 9. 2022 bo koncert v Mestnem gledališču Ptuj, z naslovom: “Za vsak trenutek v življenju obstaja pesem”.
Bralke zagotovo zanimajo tudi dušni readingi. Zakaj pravzraprav gre?
Dušni reading je kanalizirano sporočilo duše. Na razumljiv način skozi mene preda tisto, kar oseba
najbolj potrebuje. Včasih so to globoko zakopane stvari, zataknjeni spomini, včasih pa tudi prepletene zgodbe preteklosti in prihodnosti. Ni pravil, vem pa, da so readingi mnogim odprli določena vrata do najbolj skritih kotičkov. Marsikomu so olajšali življenje, saj so prejeli potrditve na najbolj skrite, nikomur zaupane ideje, ki so sčasoma postale uresničljive.
Kako potekajo dušni readingi?
Dušni reading potekajo pri meni, v energijsko res pretočnem prostoru, kjer največ šest udeležencev naključno izbere svoje število od ena do šest. Mene takrat ni v tem prostoru, zato ne vem, komu pripada katero število.
V prostoru, kjer kanaliziram, sem obrnjena v drugo smer kot oni. Vizualnega stika nimam.
Naredim šest readingov, spet po naključnem žrebu števil, ki so pred menoj, a skrita.
Na koncu se pogovorimo o vtisih, lahko rečem, da so vedno izjemni, sploh pri tistih, ki so prvikrat tu, sledi še zvočna kopel, čaj in odhod domov.
Vesna bi za konec želela predati kakšno sporočilo bralkam portala?
Z veseljem:
Drage ženske,
v vas je toliko darov, toliko lepega, toliko nežnosti, ljubezni in vsega,
kar lahko oplemeniti in polepša svet.
Namesto iskanja potrditev v zunanjem svetu lahko najdete vso
blagost, lepoto bivanja v slehernem trenutku,
ki ga posvetite sebi, ne glede na to, ali ste same ali obkrožene z ljudmi.
Najlepši je pogled ženske, ki se je sprejela.
Najlepši je pogled ženske, ki se ne trudi več ugajati za vsako ceno,
ker je ugotovila, da je ta cena lahko zelo visoka.
Najlepši je obraz ženske, ki izžareva sijaj iz notranjosti;
sijaj, ki ga je morala nekoč skrivati, da ne bi zmotila drugih.
Bodite to, kar ste.
Darilo je biti ženska.
Darilo je spoznati to, še preden se cikel življenja zaključi.
Hvala Vesna za tvoje odgovore. Naš portal ti želi veliko uspeha in zadovoljnih strank.
