Vloga starih staršev

 

 

Kakšna je vloga starih staršev? Kje je meja? Zakaj včasih ti izsiljujejo svoje otroke preko vnukov? Zakaj nekateri starši vzgojo svojih otrok prepuščajo starim staršem?

Stari starši so zelo pomembni. To vemo vsi, ki jih imamo.

Babice in dedki so simbol prijaznosti, ljubezni, pozornosti in skrbi za naraščaj lastnih, sedaj odraslih otrok. V Svetovalnici žal poslušam tudi zgodbe, ko so stari starši izsiljevali svoje otroke tako, da so preko vnukov skušali doseči nekaj, na kar sicer otroci, torej starši vnukov ne bi pristali. In seveda poslušam zgodbe, kako vnuke starši hitro prepustijo v varstvo starim staršem, ki pa tega ne zmorejo vedno, včasih pa tudi ne želijo biti kar samoumevni saj imajo tudi sami še kakšne načrte ali želje.

Funkcija starih staršev ni zgolj čuvanje vnukov, ko so starši po službah. Je ena od njihovih prostovoljnih nalog, če si jo želijo in sprejmejo. Dogaja se tudi, da dedek ali babica vnuka tako rekoč čustveno in fizično ugrabita in ga, ko je čas, da gre vnuk nazaj v svojo družino, skorajda ne izpustita iz rok. Želijo mlado čudovito bitje imeti zgolj za sebe. No, to so nekateri od odklonov, ki pa so tudi del vsakdanjega življenja.

Vloga staršev je, da vzgaja otroke, z mejami in dogovori, pravili in vzgledom. Otrok od staršev potrebuje brezpogojno ljubezen in sprejemanje ter varnost. To je naloga mame in očeta, da vzgojita funkcionalno zdravega in odgovornega kasneje odraslega človeka. Vlogo starih staršev pa sama vidim v tem, da podmladek razvajajo in mu predajajo modrost in izkušnje ter da ni nujno, da so zgolj nadomestek vrtca, torej varovanja otroka, dokler staršev ni. Občasno že, naj pa to ne bi bila kar stalna zadolžitev.

V primitivnih plemenih so znali generacijski prepad premostiti tako, da so povezali začetek in konec. Pomeni, da se je deček zelo pogosto družil z dedkom. Tako je potekala izmenjava v obe smeri: dedek je vnuku prenašal življenjsko modrost in izkušnje, učil ga je kako vstopati v odnose, kako spoštovati kar ima v plemenu in vse drugo, kar bo kot odrasel bojevnik potreboval. Deček je dedku dajal svojo otroško radovednost in energijo, smeh in preprostost. Eden od drugega sta imela vse, kar sta takrat potrebovala.

Danes smo žal na takšno zelo pomembno izmenjavo pozabili. Prehitro živimo, služimo za plačilo položnic, pozabljamo pa, da nas tako otroci kot stari starši potrebujejo, pa ne samo zato, da popazijo naše otroke, temveč tudi zato, da od nas, sedaj odraslih otrok prejmejo hvaležnost, spoštovanje in ljubezen. Na to kar pozabimo in imamo babice in dedke za samoumevne. To seveda niso!

 

 

Melita Kuhar  univerzitetna diplomirana socialna pedagoginja → Svetovalnica

Spread the love