EN Z DRUGIM, NE EN MIMO DRUGEGA

Ufff, kakšen mesec je za nami 🙂 Kar trije tedni ozaljšani, a tudi prekinjeni s prazničnimi dnevi, počitnice, polna luna, volitve, spremenljivo vreme, priprave na zaključek šolanja, priprave na dopust…

Verjamem, da ste v času od našega zadnjega druženja zato spret preživeli več časa s svojimi bližnjimi in da je bilo več počitka, sproščenosti, zabave in veselja. A tudi več pospravljanja, čiščenja, pomivanja, usklajevanja interesov ali z drugimi besedami tudi več utrujenosti in napetosti. Toda, življenje je pač takšno, kakršno je 🙂 Ne more ves čas vse potekati tekoče, oziroma tako, kot si želimo. Kdor si želi, da bi ves čas zgolj sijalo sonce na jasnem nebu brez sledu o oblakih, ta tvega, da bo konstantno nezadovoljen, »nesrečen.« Oblaki, ali z drugimi besedami stres, ki ga povzročajo napetosti, ker stvari ne tečejo tako kot bi si želeli je sestavni del življenja. Zato je pametno naučiti se živeti s stresom.

ŽIVETI S STRESOM?!

Seveda, s stresom, saj mimo njega ne moremo. Označiti stres kot sovražnika je nespametno, ker tako sebe postavljamo v žarišče nenehnega boja z njim. Na vsak način ga hočemo eliminirati, kar je nemogoče, saj je stres povsem naravna sestavina življenja. Bolje se je naučiti pogovarjati z njim. Takoj, ko potrka na naš notranji mir ga vprašajmo:

KAJ MI SPOROČAŠ?

Tako kot lahko (iz)vemo, kaj nam sporočajo smeh, jok, namrgodenost, neprijetno počutje, začudenje, nevednost…tako lahko tudi (iz)vemo, kaj nam sporoča stres. Stres je v bistvu drugo ime za nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo s tem, da stvari ne potekajo tako, kot bi radi ali pa tako kot je za nas dobro, vendar se tega »dobro« še ne zavemo, dokler nas stres ne opozori. Zato ga preprosto vprašajmo, kaj nam sporoča in prisluhnimo odgovoru. Stres je odličen opomnik za to, da se zavemo, da morda:

a) preveč hitimo; b) da smo premalo potrpežljivi; c) da pozabljamo počivati in/ali uživati; d) da ne moremo spreminjati drugih; e) da smo premalo osredotočeni; f) da smo premalo čuječi; g) da se preveč razdajamo; h) da premalo spimo/pijemo/jemo zdravo; I) da se preveč ženemo za cilji, ki si jih morda več ne želimo? j) da se premalo zabavamo; k) da že dolgo nismo naredili generalke v glavi in srcu, ali z drugimi besedami: l) da že predolgo nekaj počnemo iz čiste navade in ne zato, ker bi si to še vedno želeli; m) da si ne vzamemo časa za žalovanje zaradi izgube kogarkoli ali česarkoli; n) da si ne vzamemo časa za samotolažbo, s katero lahko oskrbimo rane, nastale zaradi izdaje, razočaranja ali izgube smisla; o) da preveč preveč rinemo z glavo skozi zid in hočemo nemogoče; p) da pustimo, da drugi preveč vplivajo na naše razmišljanje in počutje; r) da je morda čas za spremembo?, kajti s) smo naveličani vsakodnevne rutine, š) zaostajamo z osebno rastjo in/ali duhovnim razvojem, t) preveč sledimo zahtevam matrice in na splošno še ne znamo reči NE; u) da premalo hodimo v naravo ali v muzeje; v) da ne poskrbimo za zdravje; z) da smo mačehovski do časa zase, torej do svoje intime in ž) še tisoč drugih sporočil, torej dovolj razlogov za to, da se je pametno naučiti živeti

Z NJIM, NE MIMO NJEGA.

Tako je tudi v partnerski komunikaciji, o čemer smo že veliko govorili v preteklih osrečkih iz našega Malega slovarja ljubezni. Še posebej v članku Spomladanski intermezzo smo kratko in jasno izpostavili ter pojasnili empatijo, egopatijo in reflektor zanimanja, kajti poznavanje teh pojmov nam pomaga, da ostajamo zvesti dobri, ljubeči komunikaciji in smislu ljubezni. Ljubezen je pojav, ki ga usmerjamo v drugo človeško bitje in ne izključno v lastno strast, lastne interese in lastne potrebe. Zaradi ljubezni smo radi več skupaj z nam najljubšimi. A glej ga zlomka, 🙂

VEČ SMO SKUPAJ, VEČ MOŽNOSTI JE TUDI ZA KONFLIKTE.

Da, v preteklih tednih smo bili več skupaj in v preteklih tednih se je občutno povečalo število parov, ki prihajajo v Osrečevalnico po veščine za dobro komunikacijo. Vsak par je zgodba zase, je enkratna kemija med dvema, ki želita biti skupaj, a skoraj vsem je skupno to, da preveč komunicirajo eden mimo drugega in odločno premalo eden z drugim. Ne zgolj v dialogih, tudi izven verbalne komunikacije je čutiti, da niso usmerjeni v partnerja. Zato že na začetku naših izobraževalno-terapevtskih delavnic jasno predstavim preprosto formulo za zadovoljno partnerstvo, ki obstaja zato, da jo uporabljamo in z njo gradimo srečno partnerstvo, ne pa zato, da zgolj sanjarimo o tem 🙂 in si domišljamo, kako bi z nekom drugim bili bolj srečni 😉 Formula se glasi:

Me + Ve = VI (Manj egopatije + več empatije = več intime)

A z besedo oz. pojmom intima v mislih nimam zgolj seksualnosti. Intima je povezanost dveh v vseh psihofizičnih pojavnosti, je več kot zgolj telesna povezanost. Pravzaprav je intima glavni temelj za dobro seksualnost, ki je lahko nebeška, ko se naučimo medsebojno dajati in sprejemati.
Tole je zadnji odstavek današnjega članka, ki je bil uvod za naše naslednje druženje, ko bomo z naslovom INTIMA, KAJ JE TO? pokukali v čarobnost zlitja dveh in se naučili ustvariti prave, ljubeče in trdne temelje za intimo. Obljubim, da bom kratka in jedrnata, tako kot je kratka in jedrnata naša formula za zadovoljno partnerstvo 🙂 (mežik).