V prejšnjem članku (Iluzija večne sreče: moč sprejemanja čustev) smo osvetlili pomen čustev v našem življenju, tako tistih prijetnih kot tudi neprijetnih. Le s sprejemanjem vseh svojih vidikov čustvovanja, lahko rastemo, se učimo in uživamo zadovoljno življenje. V tokratnem prispevku pa se bomo osredotočili na pojem sreče in pomena smisla v življenju. Poskusili bomo prikazati kako je bolj kot stremljenje k popolnemu in srečnemu življenju, pomembno živeti v skladu s svojim smislom ter vrednotami.
Raziskovanje sreče in smisla je nekaj kar so raziskovali že naši predniki. Že stari Grki so razlikovali med srečo kot ugodjem, užitkom (hedone – užitek) in med srečo kot doseganjem svojega potenciala ter živeti v skladu z lastnim duhom (eudaimon – dober duh). Danes ta dva vidika sreče poznamo pod imenom hedonizem in evdajmonizem oz. subjektivno emocionalno blagostanje ter psihično blagostanje.
Hedonizem
Hedonizem bi lahko preprosto enačili z užitkom. Sam hedonizem se je skozi zgodovino človeštva spreminjal v skladu s kulturnimi in družbenimi spremembami. Danes hedonska smer pojmuje blagostanje predvsem kot subjektivno emocionalno blagostanje, in sicer kot doživljanje ugodja nasproti neugodju. Hedoniste pa pogosto pogovorno opredelimo kot osebe, ki znajo uživati v dobri hrani, odnosih, materialnih dobrinah ter življenju na splošno.
A samo stremljenje k ugodju in uživanju slej ko prej prinese le željo po več in več. V sodobnem svetu neskončnih možnosti se hitro ujamemo v zanko, kjer nam trenutne možnosti, ki jih imamo, niso dovolj, primerjanje z drugimi pa nas lahko prej kot proti sreči, popelje proti slabi volji, neprijetnim občutkom in slabši samopodobi. Kamorkoli se ozremo, je vedno lahko v naših očeh nekdo bolj sposoben, uspešen ali srečen. Zato je poleg splošnega zadovoljstva, uživanja v lepih trenutkih in predajanju različnim užitkom, pomembna tudi druga plat, t.i. evdajmonsko oz. psihično blagostanje.
Evdajmonizem
Že tako dolgo kot hedonizem obstaja tudi drug vidik sreče, ki v splošni populaciji ni tako znan in popularen, in sicer evdajmonski vidik, ki poenostavljeno pomeni, ukvarjanje se z dejavnostmi, ki nam trenutno ne povzročajo ugodja, a se nam zdijo smiselne in pomembne, so v skladu z našimi vrednotami in cilji, so dobre za ožjo ali širšo skupnost in predstavljajo naše psihično blagostanje. Psihično blagostajne tako vsebuje več različnih vidikov, kot so: sprejemanje samega sebe, kakovostni medosebni odnosi, občutek samostojnosti, jasni in usmerjeni življenjski cilji, osebnostna rast skozi različne življenjske izkušnje ipd. Vsi te vidiki predstavljajo skupek človekovega doživljanja in so za kvaliteto življenja izrednega pomena.
Raziskovalci so v različnih študijah ugotovili močne povezave med subjektivnim in psihičnim blagostanjem, kar pomeni, da posamezni elementi blagostanja skupaj tvorijo splošno blagostanje, ki bi ga lahko laično pojmovali tudi kot sreča.
Sedaj smo videli, da sreča v življenju ni nujno vedno povezana s pozitivnim čustvovanjem, uživanjem in popolnim življenjem. Pomembno je, da krepimo več vidikov v skladu s svojim doživljanjem in zmožnostmi.
Vsak seveda najde svojo pot do sreče, a morda vam bodo naslednji nasveti v pomoč, kako krepiti subjektivno in psihično blagostanje:
- nahranite si dušo s koščkom čokolade, masažo, kopeljo …,
- uživajte na svežem zraku,
- uživajte ob druženju s prijatelji, partnerjem, družino …,
- pokličite prijatelja, ki ga že dolgo niste slišali,
- povejte ljubljeni osebi, da jo imate radi,
- poiščite dejavnost, ki vas navdaja z občutki smisla,
- bodite družbeno aktivni: npr. pomagajte kot prostovoljec ali pa pomagajte starejši sosedi pri nošenju težkih vrečk iz trgovine,
- posvetujte se s prijateljem, če imate težavo,
- delajte na sprejemanju samega sebe, npr. za začetek se vsak dan pohvalite (lahko je malenkost),
- naredite inventuro življenja – kaj sem naredil/-a, kaj si še želim, kako bom to dosegel/-a… če potrebujete pomoč, se posvetujte z osebo, ki ji zaupate ali poiščite pomoč strokovnjaka.
Laura Avsec, mag. psihologije