Jesen je pravi čas za uživanje tega sadeža bogate rdeče-oranžne barve.
Kaki namreč ni le okusen, vrh vsega je izjemno blagodejen. Ščiti pred vrsto boleznimi ter nam lahko celo pomaga shujšati.
Ljubiteljem sadnih sladkarij se zdi jeseni vredno živeti že samo zaradi kakija, ki je sladek čez vse.
Poleg 20 % glukoze vsebuje kaki še precej kalija, fluora in magnezija, pa kalcij, fosfor, baker, železo, vitamin C, vitamine B1, B2 in B6 ter še nekaj drugih vitaminov in mineralov v nižjih koncentracijah.
Njegova oranžna barva, ki še posebej čarobno zlato sveti z dreves, ko tem že odpadejo listi, nam izda, da vsebuje kaki tudi veliko karotenoida. Z dvema na dan zadostimo potrebam telesa po tem rastlinskem barvilu.
Posebnost: 100 g sadeža ima 77 kalorij!
Izjema je vanilijeva sorta kakija, ki jo zaradi čvrstega in hrustljavega mesa lahko jemo kot jabolko. Redno uživanje kakijev ni problem, zato pozivanje k njemu češ, kako so zdravi, niti ni potrebno. Pa vseeno povejmo: urejajo prebavo (zaradi velike vsebnosti vlaknin), ugodno delujejo na jetra in ledvice, pomlajujejo (zaradi snovi, ki delujejo kot antioksidanti in »lovijo« škodljive proste radikale), kot večina svežega sadja in zelenjave pa imajo tudi protirakave učinke.
Posebej v jesenskih in zimskih dneh je priporočljivo redno uživanje kakija, saj je odličen pri krepljenju imunskega sistema. Vsebuje namreč veliko antioksidanta betakarotena, ki te bo ščitil pred številnimi boleznimi.
Če imaš probleme z neurejeno prebavo, si lahko pomagaš z uživanjem zrelih sadežev kakija, ki pospešujejo počasno prebavo in lajšajo lažje težave z zaprtjem in hemeroidi. Blagodejno vpliva tudi na delovanje ledvic in jeter, če pa te muči dolgotrajna driska, si pomagaj s kuhanimi sadeži. Če te mučijo krčne žile, kožo večkrat na dan namaži s trpkim sokom, ki ga stisneš iz nezrelih sadežev. Ta je uspešen tudi pri zdravljenju zdravljenju herpesa, pri odpravljanju težav s krvavečimi dlesnimi in pri manjših ranicah na koži.
Velika prednost kakijev je tudi v tem, da se pri pridelavi praviloma ne uporabljajo pesticidi. Izjema so seveda veliki intenzivni nasadi, kjer se škodljivci (v primeru kakija je to najpogosteje kapar) precej bolje počutijo – kakiji v trgovskih centrih, uvoženi iz Španije, se po hranilni vrednosti in vsebnosti pesticidov ne morejo enačiti z našimi. Poleg tega zelo dobro uspevajo pri nas, tako v obmorskih predelih kot bolj v notranjosti dežele in vse do vzhoda. Kakije je možno zamrzniti za celo leto (prej rezine pokapamo z limono in pomočimo v sladkor), prav tako pa jih marsikdo rad tudi posuši – to lahko storite tudi v domači pečici.
Kaki je odličen kot samostojni sladki prigrizek ali kot ena od sestavin sadne solate. Iz njega lahko narediš tudi odlične sladice, lahko pa ga uporabiš kot eksotično prilogo h kosilu, npr. k piščančji solati.
Kakije so odlična priloga ribam in sirom, kot pretlačen kakijev pire z raznimi dodatki. Kaki lahko pripravimo na različne načine. Lahko ga popečemo na žaru, dodamo pečeni perutnini ali svinjini, naredimo iz njih omako k mesu, jih skuhamo v čežano ali marmelado. Najbolj razširjena je uporaba kakijev za sladice – kreme, pene, strjenke, sladolede.
Marjetka KOvač → Zdrava kuhinja malčkov