Leja Mahnič: knjiga – Najprej srce, potem glava

Zakaj spet povzdignemo glas, čeprav smo si obljubili, da ne bomo? Coachinja Leja Mahnič v knjigi Najprej srce, potem glava staršem ne ponuja še enega seznama pravil. Ponuja pot nazaj k sebi. In k svojemu otroku.

Zvečer, ko otroci zaspijo, marsikateri starš sedi v tihi kuhinji in se sprašuje, zakaj je spet povzdignil glas. Obljubil si je, da bo drugačen, kot so bili njegovi starši. Pa včasih iz svojih ust sliši prav njihove besede.

Prav tem staršem je namenjena knjiga Najprej srce, potem glava. Napisala jo je Leja Mahnič, NLP coachinja, ki dela s starši, otroki in najstniki. Njeno sporočilo je preprosto in hkrati zahtevno: vse se začne pri nas.

»Otrok ni problem, ki ga je treba popraviti. Je zrcalo družine, v kateri živi,« pravi avtorica. »Zato ta knjiga ne govori o tem, kaj je narobe z vašim otrokom. Govori o tem, kaj vam otrok pokaže.«

Iz lastne zgodbe

Knjiga ni nastala za pisalno mizo. Leja Mahnič je odraščala v sedemdesetih letih, v času tako imenovane apostolske vzgoje, ko čustva otrok niso imela prostora. Zgodaj se je naučila, da je kriva, ko je bil kdo v hiši nesrečen. Ta vzorec jo je spremljal še dolgo v odraslost.

Po izobrazbi je ekonomistka. Leta je delala v bančništvu in vodila svoj računovodski servis. Vzporedno je hodila po poti lastnega zdravljenja. »Materinstvo je prišlo pozneje, ko sem na tej poti že bila, in zato sem lahko svojemu otroku bila drugačna mama,« pravi.

To potrjuje tudi njen sin Jaka, ki je za knjigo napisal svoje razmišljanje o mami: »Skozi leta sem spoznal, da sem se ne glede na to, koliko napak sem storil, vedno lahko zatekel k njej in dobil podporo, kakršne ti ne more dati nihče drug kot starši.«

Najprej srce, potem glava

Naslov knjige ni naključen. Ko je otrok v stiski, so razlage, pridige in grožnje brez moči. Del možganov, ki razmišlja, je takrat skoraj izklopljen. Otrok najprej potrebuje stik, šele nato besede.

Avtorica se pri tem opira tudi na raziskave italijanske psihologinje Daniele Lucangeli, ki poudarja, da so čustva temelj, na katerem se gradijo možgani. »Stresa ne premagamo tako, da se prisilimo biti močni. Premagamo ga tako, da najprej umirimo alarm,« piše Leja Mahnič. To velja za otroke in za starše.

Kaj bralec najde v knjigi

Knjiga spremlja starše od prvega joka do najstniških let. Piše toplo, s kratkimi stavki in z veliko primeri iz vsakdana in coaching prakse. V njej so med drugim:

• kako stare rane vplivajo na to, kako se odzivamo na otroka;
• kaj otroku povedo naše besede in zakaj ga ne imenujemo »pridnega«;
• kako ostati v stiku z najstnikom, ko se zapre vase;
• partnerstvo kot temelj otrokove varnosti, že od nosečnosti naprej;
• štirje dogovori don Miguela Ruiza, prevedeni v vsakdan družine;
• tehnika Ko se otrok zatakne za trenutke trme in stiske;
• vodena meditacija za otroke, krog hvaležnosti in vaja za negativne misli.

Po skoraj vsakem poglavju so vprašanja za razmislek. Avtorica bralce povabi, naj si za odgovore vzamejo svojo beležko. »Ne pišite za oceno in ne za nikogar drugega. Pišite iskreno, tako kot pride,« piše.

Knjiga je namenjena staršem, bodočim staršem in vsem, ki si želijo mirnejšega doma in globljega stika s sabo in z otrokom. Ne obljublja popolnosti. Obljublja nekaj bolj človeškega: »Vse se da popraviti. Nikoli ni prepozno.«

Knjiga je že v predprodaji po posebni ceni 19 € (redna cena 27 €).

O avtorici

Leja Mahnič je coachinja za starše, otroke in najstnike. Pri delu povezuje nevrolingvistično programiranje (NLP), transakcijsko analizo, hipnoterapijo in delo z arhetipi. Predavala je v šolah in vrtcih, vodila šolo za starše ter treninge za učitelje in vzgojitelje.