Srčni utrip (SU) lahko merite ročno, tako da drugi, tretji in četrti prst leve roke položite tik nad palčno stran desnega zapestja ali ob mišico na vratu. Število utripov na minuto dobimo tako, da ob tipanju utripajoče arterije štejemo število udarcev:
a) pri večji intenzivnosti treninga merimo 6 sekund in dobljeni rezultat pomnožimo z 10;
b) pri manjši intenzivnosti treninga merimo 15 sekund in dobljeni rezultat pomnožimo s 4.
Srčni utrip (SU) lahko odčitate tudi z merilca srčnega utripa. Vendar so merilci lahko zelo nezanesljivi in kažejo utrip za nazaj in ne točno v tistem trenutku, zato je priporočljivo ročno merjenje in preverjanje z merilcem, če ga imate.
Na srčni utrip vpliva več dejavnikov: vzdržljivostni trening, starost, spol, emocije, kajenje, zvišana telesna temperatura, položaj telesa. Premik iz horizontalnega v vertikalni položaj vpliva, da se srčni utrip poveča za približno 10 utripov na minuto.
S povečanjem intenzivnosti energijske potrebe rastejo in zahteva po srčnem delu se povečuje. Odnos med povečevanjem obremenitve in naraščanjem srčnega utripa je premosorazmeren.
Utrip pri največji stopnji napora srca imenujemo največji srčni utrip (SU max). Od 10. leta dalje je precej stabilen in dosega vrednosti okoli 195 do 205 utripov na minuto, po 25-tem letu pa se začne postopno zniževati.
Največji srčni utrip (SU max) merimo na dva načina:
a) S postopno naraščajočo obremenitvijo do sposobnosti vztrajanja v predvidenem tempu. Naloga mora trajati vsaj 6 do 8 minut.
b) Z izračunom SU max = 220 – starost (leta). Ta način se uporablja pri netreniranih začetnikih, zlasti starejših ljudeh. Za otroke je bolj uporabna formula SU max = 210 – (0.5 x leta).
Spremljanje srčnega utripa v mirovanju
Eden izmed enostavno merljivih kazalcev treniranosti ali telesne kondicije je srčni utrip v mirovanju. Srčni utrip v mirovanju pri zdravem odraslem človeku znaša od 60 do 80 utripov na minuto, pri dobro treniranih vzdržljivostnih športnikih (tekačih, veslačih, kolesarjih) pa je za polovico nižji; lahko nižji od 40 utripov na minuto. V otroškem obdobju in času odraščanja je višji in zelo različen od posameznika do posameznika.
Izmerite ga zjutraj, predno vstanete iz postelje, torej v ležečem položaju. Merite ga ročno. Spremljajte oz. zapisujte si ga v mirovanju in opazili boste postopen padec le-tega. To vam bo dodatna potrditev, da ste na dobri poti do želenega cilja.
Spremljanje padca srčnega utripa po telesnem naporu
Objektiven kazalec telesne kondicije je tudi hitrost padanja SU po telesnem naporu. Hitreje ko pade na nivo mirovanja oz. na nivo, ki je malo višji kot v mirovanju, bolj ste natrenirani.
dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg. → Zdravo živi