A MISLITE, DA SEDIM KRIŽEM ROK?!

Naslov današnjega osrečka na malček igriv način namiguje o čem bomo danes govorili. O tem, da je jasnost pri sporazumevanju pomembna tudi v drugih odnosih, nikakor ne zgolj v partnerski komunikaciji. Tudi v drugih odnosih je za bolj ljubeče, uspešno in srečno sporazumevanje potrebna dosledna uporaba smernic iz Jaz, jaznost in jasnost. Ko se potrudimo za dobro komunikacijo se Povezanost, eliksir ljubezni manifestira v vsej svoji lepoti. Da ne bi po nepotrebnem prihajalo do komunikacijskih šumov tudi na drugih komunikacijskih področjih bomo danes s kratkimi primeri zaokrožili Izgubljeno s prevodom in s tem hkrati tudi zaključili z izbranimi spoznanji, ki nam jih podarja črka J iz Malega slovarja ljubezni.

Kako v dialogu poskrbeti, da izrečeno velja za nas in kako poskrbeti, da bo sogovorniku jasno, kakšen je naš odnos do njega, da ne bi izrečeno doživeli kot obsojanje, očitek ali kritiko? Najbolj pomembno je, pravzaprav nujno je, da iz uporabe črtamo kakršnokoli

PREDVIDEVANJE. 

Poleg tega, da veš, kaj bi točno rada sporočila sogovorniku je izogibanje predvidevanju pravzaprav še edina konkretna stvar, na katero lahko TI vplivaš in tako poskrbiš za boljše sporazumevanje in razumevanje. Pokončno in odločno lahko stojiš za besedami, ki izražajo tvoje značilnosti in pojasnjujejo tebe in tvoj JAZ; in če je potrebno v pogovoru to večkrat poudariti, to lahko tudi storiš, namreč večkrat ponoviš: »To velja zame.« ali »Tako jaz doživljam (občutim, delujem, razmišljam…).«, a poskušaj niti enkrat ne »razmišljati« namesto drugega. Gremo k primerom.

1. NAMESTO, da mami rečeš (nekaj takega):

»Joj, mami, zakaj se mi nenehno vmešavaš v moje stvari in mi soliš pamet?! Nisem več majhen otrok! Vse mora biti po tvoje! Misliš, da nisem sposobna poskrbeti zase in za svoje bližnje?! RECI raje

»Mami, zelo sem hvaležna za vse, kar si naredila zame in vem, da mi želiš najboljše, ampak res mi ni všeč, da imam v odnosu s teboj občutek, da sem jaz še vedno otrok, ki potrebuje nadzor svoje mame. Želim, da razumeš, da te bom zagotovo prosila za nasvet, ko se ne bom mogla sama odločiti.« Na ta način boš na minimum (žal ne popolnoma) zmanjšala možnost, da bi mama pomislila, kako si nehvaležen otrok, ki se ne zaveda, da ti želi vse najboljše, ker si pač njen otrok, ne glede na to, koliko si stara.

2. NAMESTO, da iz tebe butne (nekaj takega):

»Zdaj pa res dovolj! A se ti zdi, da sem res sposobna po službi in celodnevnem norenju prenašati še tvojo lenobo?! Misliš, da se bo naloga sama naredila?! Tebi je vseeno in zame in za šolo in za cel svet, vse kar te zanima je telefon (računalnik, televizija, žoga, prijatelji…). Takoj v sobo in ne prikaži se mi, dokler ne bo naloga narejena ali bi res rad gledal(a), kako se od utrujenosti sesuvam?!« reci raje svojemu otroku:

»Verjamem, da si tudi ti imel(a) težek dan tako kot jaz. V službi je res bilo naporno in cel kup obveznosti sem še imela, ampak, če se želiš čimprej spet posvetiti telefonu (računalniku, televiziji, žogi, prijateljem…) najprej naredi nalogo. Jaz se bom za pol ure umirila, da se spočijem, – POTREBUJEM TO – potem pa me lahko pokličeš, če boš potreboval(a) pomoč. Zapri oči in si predstavljaj, kako dobro se boš počutil(a) po tem, ko bo vse narejeno (poljub, bož, nasmeh…)

3. NAMESTO, da sodelavki, prijateljici, sestri, šefu, trgovki, soudeležencu v prometu… rečeš (nekaj takega):

»A misliš, da sem do sedaj sedela križem rok?! »Nikoli me ne poslušaš!« »Me hočeš spraviti v norišnico?!« »A mislite, da sem neumna in ne vidim, da me izkoriščate?!« »Iz mene se ne bo nihče norca delal!« se raje odzovi konkretno, transparentno, artikulirano, jasno.

»Morda izgleda, da sem do sedaj sedela križem rok, ampak ni tako.«

»Ljubše bi mi bilo, če bi mi bolj pozorno prisluhnila, imam občutek, da si nekako »odsoten_a« Se motim?«

»Ko ne prisluhneš mojemu pogledu na zadevo in poudarjaš samo svoj vidik se počutim kot da bom izgubila zdravo pamet. Všeč mi je, če se lahko enakovredno pogovarjava.«

»Zelo sem ponosna na svoj intelekt in zaupam svoji inteligenci. Prepričana sem, da s pravim dogovorom lahko zadovoljimo tako vaša pričakovanja kakor mojo odločitev, da v življenju živim še za kaj drugega kot samo za službo.«

»Verjamem, da ste tudi vi utrujeni, ampak želim si, da me obravnavate z več razumevanja, strpnosti, spoštovanja …

S predvidevanjem in umetnostjo upravljanja s to nepotrebno nadlego se bomo še večkrat srečali, morda celo že naslednjič, pri črki I. No, ne vem, ne bom predvidevala. 🙂 Počakajmo. Lahko, da nam bo črka I želela približati spoznanja o upoštevanju lastne intuicije v pogovoru. Bomo videli. Pustimo se presenetiti (mežik).