ZAKAJ IMAMO POTREBO PO SLADKEM?

Tu ne bom govorila o evolucijskih razlogih, pač pa čisto o vsakdanjih. Zakaj rabimo sladko, čeprav (ali prav zaradi tega) smo ravnokar pojedli nekaj sladkega.

Razlog je v glukozi, ki se po zaužitju nečesa sladkega dvigne v krvi. Včasih, pri živilih z visokim glikemičnim indeksom, je lahko ta skok glukoze velik. Ko se glukoza v krvi dvigne, trebušna slinavka izdela inzulin. Če je glukoza močno poskočila, lahko izdela velike količine inzulina.

Inzulin povzroči, da celice v telesu lahko sprejmejo to glukozo, da glukoza ne obremenjuje preveč krvi. Kadar je količina inzulina visoka (ker je bil skok glukoze v krvi prehiter), gre lahko v celice tudi preveč glukoze in jo je v krvi premalo za normalno delovanje telesa.

To je signal za telo, da rabimo glukozo – nekaj sladkega. In tako bomo, kljub temu, da smo ravnokar pojedli nekaj sladkega, ponovno hrepeneli po sladkorju.

V naturopatiji s tem sladkim okusom (ki ga je preveč), šibimo vranico (ki je po TKM del istega organa s trebušno slinavko).

Torej – šibka vranica, nihanje glukoze v krvi – večja potreba po sladkem.

Če temu prištejemo še, da tudi kandida bolje uspeva, če pojemo več sladkega in da nas tudi kandida “sili” k temu, da bomo pojedli več sladkorja, je jasno, da smo lahko hitro v začaranem krogu.

Rešitev je torej na dlani – če se želimo izogniti tej pretirani potrebi po sladkem, moramo podpreti vranico. Kar pa predvsem pomeni, da sladko jemo samo do 9ih zjutraj, potem pa ne več.

 

Pa še dobra novica – po 1 do 2h tednih želja po sladkem mine! Samo zdržat je treba na začetku.

V naslednjih objavah pa kaj naredimo, da se bo lažje upreti.